Tiskane izdaje
Divača - »Če vetrnice že morajo biti, potem občina Divača pristaja le na 13 mogočih stojišč,« pravi divaški župan Drago Božac, investitor Gojko Musić pa ocenjuje, da bi bila postavitev zgolj 13 izmed mogočih 40 vetrnic ekonomsko vprašljiva.
Na vprašanje Dela, ali bi pristali na gradnjo le 13 vetrnic, je investitor Gojko Musić iz podjetja Vepa odgovoril, da tega zdaj še ni mogoče oceniti. »Že v startu smo pričakovali, da 40 vetrnic ne bo mogočih in da bomo končali pri manjšem številu. Toda gradnja le 13 vetrnic, to je le nekaj več od spodnje meje, onkraj katere je treba za gradnjo skozi dolg, zapleten in drag postopek državnega prostorskega načrta, bi bila verjetno ekonomsko vprašljiva. Pridobitev gradbenega dovoljenja nas bo namreč stala med 1,6 in 1,8 milijona evrov. Z lokalno skupnostjo se bomo o vsem, tudi o renti, še veliko pogovarjali. Njihova beseda bo zadnja, saj mora to biti tudi njihov projekt,« je napovedal Gojko Musić.
Do števila 13 so prišli na občini Divača, kjer so pri oblikovanju smernic za pripravo državnega prostorskega načrta, upoštevali še mnenji sveta krajevne skupnosti Senožeče in udeležencev zbora krajanov, ki že imajo prve izkušnje z obstoječo vetrnico pri Dolenji vasi, ter Parka Škocjanske jame. »Tudi te vetrnice, ki so najbolj oddaljene od naselij, oziroma bi po naši oceni najmanj vplivale na že degradirano okolje med avtocesto in daljnovodoma, so sprejemljive pogojno, namreč zadoščati bodo morale tudi vsem merilom drugih nosilcev urejanja prostora,« je pojasnil župan občine Divača Drago Božac.
Občina se ne bo zadovoljila le z upoštevanjem zakonodaje za hrup, pač pa pričakuje upoštevanje (tujih) znanstvenih študij in raziskav o vplivih elekotromagnetnega sevanja in hrupa vseh frekvenc ter preverjanje teh vplivov delovanja testne vetrnice. Domačini bodo vztrajali pri rednem nadzoru vplivov delovanja vetrnice, zaradi zmanjšanja vrednosti zazidljivih zemljišč in okrnjene kmetijske dejavnosti pa pričakuje letno rento in druge materialne ugodnosti tako za občinski proračun kot za krajevno skupnost. Zahtevajo tudi ustanovitev sklada za razgradnjo objekta po zaključnem obratovanju, o vsem tem pa bi z investitorjem sklenili pogodbo še pred nadaljevanjem postopka umeščanja vetrnic v prostor.
Divačani še opozarjajo, da projekt vetrnega parka Senožeška brda ni v skladu z občinskim prostorskim načrtom, ki je v pripravi, niti ni v skladu čezmejnim strateškim projektom Kras-Carso 17-ih partnerjev. Za območje, v katerem pozidavo z vetrnicami zdaj država podpira, je občina doslej upoštevala varstveno usmeritev ohranjati Senožeška brda kot nenaseljen prostor neokrnjene narave, projekt Kras-Carso pa gradnjo vetrnic ali sončnih elektrarn zavrača z vidika velikega vpliva na podobo krajine.
