Za dva dni zamude skoraj devet milijonov evrov kazni

Ljubljana – Kdo je kriv, da mora država zaradi nepravilnosti pri zapiranju tovarne sladkorja plačati 8,7 milijona evrov kazni, bo znano prihodnji teden. Minister Goran Klemenčič opravlja nadzor nad državnim pravobranilstvom, Dejan Židan nad agencijo za kmetijske trge.

Slovenija je dva dni prepozno vložila tožbo proti evropski komisiji, ki je naši državi naložila plačilo 8,7 milijona evrov kazni zaradi nepravilnosti pri zapiranju ormoške tovarne sladkorja, zato je Splošno sodišče EU v Luksemburgu tožbo zavrglo in o tem 23. novembra lani obvestilo našo državo.

Direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Benedikt Jeranko nam je povedal, da je agencija kmetijskemu ministrstvu že izročila celotno dokumentacijo v tej zadevi. Problem je nastal zaradi računanja rokov za vložitev tožbe.

Osemnajst let miru

Državno pravobranilstvo, kot nam je pojasnila njegova predstavnica za odnose z javnostjo Anita Drev, ni vedelo, da je evropska komisija naše stalno predstavništvo pri EU v Bruslju 22. decembra 2014 uradno obvestila o izrečeni kazni, dva dni kasneje pa je bil sklep o kazni objavljen tudi v Uradnem listu EU. Državno pravobranilstvo bi tako moralo tožbo vložiti do 4. marca, in ne 6. marca 2015, je presodilo luksemburško sodišče.

In prav ta napaka je pravosodno ministrstvo še dodatno spodbudila k odločitvi, da je državno pravobranilstvo po 18 letih miru, ki ga je bilo deležno, potrebno temeljite prenove. Na ministrstvu sicer ne trdijo, da je v primeru ormoške tovarne sladkorja krivda za zamudo roka in odrejeno kazen izključno na državnem pravobranilstvu.

Klemenčič: Država potrebuje dobrega odvetnika

Dejstvo pa je, kot pravi pravosodni minister Goran Klemenčič, da »država nima ustrezno urejenega zastopanja pred domačimi in tujimi sodišči in da potrebuje učinkovitega odvetnika. Tudi zato, ker izračuni finančnega in pravosodnega ministrstva kažejo, da je naša država letos pred domačimi in tujimi sodišči izpostavljena tožbam, ki so težke 1,2 milijarde evrov. Zato načrtujemo statusno, organizacijsko in vsebinsko prenovo pravobranilstva, ki bo po novem državno odvetništvo. Kmalu bomo osnutek zakona poslali v javno obravnavo, pred tem pa se še dodatno usklajevali z državnim pravobranilstvom.«

Okorelost

Državnega pravobranilstva, kot smo ga poznali do zdaj in ki je bil unikum v evropski ureditvi, tako najverjetneje po novem ne bo več. Dobili bomo urad državnega odvetništva, ki bo organ v sestavi ministrstva za pravosodje. Slovenijo bo zastopal v različnih domačih in tujih sodnih postopkih, arbitražah, mediacijah in podobno.

Novo državno odvetništvo bo tako dobilo tudi nekatere pristojnosti, ki jih pravobranilstvo zdaj nima. Pristojnosti urada bodo predvidoma izvrševali višji državni odvetniki in državni odvetniki, ki bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in ne bodo imeli osemletnega mandata, kot ga imajo pravobranilci zdaj.

Glede agenture pred evropskimi sodišči je nekaj vprašanj še nerešenih. Po analizi tujih dobrih praks je nesporno, da so bolj učinkoviti sistemi, v katerih je hkrati združeno zastopanje države in koordinacija implementacije sodb. Na ministrstvu si tudi prizadevajo, da bi urad bolj celostno zastopal finančne interese države na način, da bi zastopal vse neposredne uporabnike proračuna.

Vsi pravobranilci imajo zdaj po plači status višjih sodnikov ne glede na to, s kako zahtevnimi postopki se spopadajo. Zato se je v sistem zažrla okorelost, ki jo želi pravosodno ministrstvo odpraviti.