Za etažne lastnike energetsko pogodbeništvo

Nacionalni stanovanjski program: pri prenovi država računa na evropska kohezijska in razvojna sredstva.

Objavljeno
11. marec 2015 19.13
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Statistika kakovosti slovenskega stanovanjskega fonda je neizprosna: vsaj dve tretjini eno- ali večstanovanjskih stavb sta starejši od 50 let, približno polovica bi jih glede na letnico gradnje potrebovala celovito prenovo. Koliko jih je bilo v resnici že obnovljenih, se ne ve. Praksa kaže, da odločno premalo.

Če smo bolj konkretni: po podatkih iz registrskega popisa leta 2011 oziroma iz ankete o življenjskih pogojih je bilo v Sloveniji tedaj 3,8 odstotka naseljenih stanovanj brez kopalnice in notranjega stranišča, 16,1 odstotka brez centralnega ogrevanja, po odstotek brez vode in elektrike, 41 odstotkov brez priklopa na javno kanalizacijo. Tretjina gospodinjstev je živela v stanovanjih, ki jim je bodisi puščala streha, so imela vlažne stene, temelje ali tla oziroma trhle okenske okvire ali tla. Še več tovrstnih težav so imeli stanovalci v najemniških stanovanjih. Delež gospodinjstev, ki živi v slabih razmerah, je najvišji izmed vseh držav EU in je dvakrat višji od povprečja.

Dejstvo, da stanovanjski fond ne ustreza ne energetskim ne funkcionalnim standardom sodobne družbe (to pa povečuje življenjske stroške), torej samoumevno vodi do prednostne naloge stanovanjske politike oziroma nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) za prihodnje desetletno obdobje: to je celovita (funkcionalna) stanovanjska prenova.

EU nas že močno priganja

Potrebe po prenovi so bile sicer v nebo vpijoče že v preteklosti, a so v resnici prišle do izraza šele z evropskimi zavezami o varčevanju z energijo, ki jih hkrati prepoznavamo kot priložnost za nove naložbe in spodbujanje gospodarske rasti. Prav pred dnevi je EU spet uradno pozvala Slovenijo, naj predloži nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost (AN-URE 2020) in dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. Rok za to se je iztekel že lani konec aprila. Če obveznosti ne izpolnimo v dveh mesecih, lahko EU sproži postopek pred evropskim sodiščem. Akcijski načrt si zastavlja za cilj izboljšanje energetske učinkovitosti za petino do leta 2020, v javnem sektorju pa naj bi vsako leto prenovili tri odstotke površine državnih stavb.

S prenovo stanovanjskega fonda bo država po eni strani pridobivala nove stanovanjske površine znotraj degradiranih območij, obenem pa bo spodbujala energetsko učinkovitost in varčnejšo rabo energije ter znižala stroške uporabe stanovanj. V javni razpravi so bili tovrstni načrti že večkrat omenjeni, a se je vselej ustavilo pri denarju. Kako bo NSP postavil sistem, ki bi v času proračunske suše omogočil investicije in k obnovi spodbudil posameznike?

Na ministrstvu za okolje in prostor, ki pri tem sodeluje z ministrstvom za infrastrukturo (z direktoratom za energijo), pojasnjujejo: »V novi finančni perspektivi so na voljo tudi kohezijska sredstva za energetske prenove, ki jih bo prek razpisov razdeljevalo infrastrukturno ministrstvo. Zavedamo se omejitve obstoječih mehanizmov financiranja obnov javnega stanovanjskega fonda, zato se že dogovarjamo o tem, da bi mehanizme razširili tudi na lastnike javnih najemnih stanovanj. S tem bi najemnikom znižali stroške za ogrevanje stanovanj in zmanjševali energetsko revščino.«

Kako do soglasja

Kot so zapisali v NSP, bodo za prenovo enostanovanjskih stavb dodatno finančno okrepili dodeljevanje subvencij in ugodnih kreditov Eko sklada. Lastnike bodo motivirali z informacijskimi kampanjami o koristih energetske sanacije. Večje težave je pričakovati pri prenovi večstanovanjskih stavb, saj jo ovira izrazito razdrobljeno lastništvo. Lastniki se zaradi različnega materialnega položaja, ozaveščenosti ali statusa stanovanja zelo težko dogovorijo za skupni projekt. Zanj je potrebna ustrezna stopnja soglasja (za kredit 100-odstotno soglasje), ki ga najpogosteje ne dosežejo. Zato ministrstva, pristojna za stanovanja, finance in pravosodje, iščejo rešitve, po katerih stanovalci ob najemu kredita ne bodo tvegali izgube stanovanja, hkrati pa bodo lahko izbrali zase najprimernejši način plačila energetske obnove.

NSP napoveduje tudi nov instrument, energetsko pogodbeništvo: lastniki vplačujejo v rezervni sklad, medtem ko pogodbeni partner vloži v energetsko obnovo, njegov vložek pa se nato odplačuje iz razlike med energetskimi prihranki prenovljene stavbe in prejšnjimi stroški za energijo. Za tovrstne celovite prenove v mestih bo v novem programskem obdobju na voljo 10 milijonov evrov.

Prenova mest in podeželja

Celovita urbana prenova sodi med prednostne naloge tudi v EU, zato NSP stavi na črpanje evropskih sredstev za ta namen. Uvaja nov mehanizem celostnih teritorialnih naložb v mestih, pri čemer bodo slovenska mesta v naslednji finančni perspektivi upravičena do 86 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo med drugim mogoče uporabiti tudi za prenovo stanovanjskih sosesk. Dodatne vire naj bi iskali pri Evropski investicijski banki, evropski komisiji in drugih zainteresiranih vlagateljih.

Na podeželju je problematika drugačna. Veliko enostanovanjskih hiš, sprojektiranih za eno stanovanje, je zaradi odseljevanja mladih ostalo napol praznih, torej prevelikih za preostale uporabnike, in slabo vzdrževanih. Ideja NSP je, da bi omogočili take stavbe spremeniti v dvo- ali trostanovanjske, da bi v njih lahko živelo več manjših gospodinjstev različnih generacij. Ključ do tega je sprememba nacionalne prostorske politike, lokalnih prostorskih aktov in prostorske ter gradbene zakonodaje.