Za Fištravca dezinformacija plod delovnega zanosa

Mariborska občina rebalansa proračuna (še) ne načrtuje, ker je razkorak med prihodki in odhodki le triodstoten.

Objavljeno
22. september 2015 16.58
tre-ANDREJ FIŠTRAVEC
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor
Robert Galun, Miha Rubin, Maribor

Maribor − Izvrševanje proračuna poteka stabilno, projekcija do konca leta kaže na zgolj triodstotni razkorak med prihodki in odhodki, trdi župan Fištravec in pomirja, da rebalansa trenutno ne načrtujejo. Da v občinskih financah zeva več kot enajst milijonov velika luknja, je označil za dezinformacijo.

»Dezinformacija v zvezi s proračunom je bila plod pretiranega delovnega zanosa. Nisem imel občutka, da bi šlo za zlonamerno delo,« je zdaj spravljiv Andrej Fištravec. Znano je, da so zaposleni na mariborski občini konec avgusta prejeli okrožnico, da zadnji podatki predvidevajo zvišanje izdatkov za 2,2 milijona evrov in znižanje prejemkov za 9,3 milijona. Rezultat je torej razlika v višini 11,5 milijona evrov.

Na občini so to že takrat zanikali, Fištravec pa je napovedal sankcije proti vsem, ki svojega dela ne opravljajo, kot je treba. Prvi je odletel direktor mestne uprave Bojan Babič in to delovno mesto trenutno ni zasedeno, a Fištravec že išče nadomestilo; v igri so štirje kandidati.

Je pa medtem občina že izbrala pomočnico direktorja, in sicer Vesno Šiplič Horvat iz Doma upokojencev Danice Vogrinec, nekdanjo sodelavko podžupanje Jelke Černivec. Ta je zagotovila, da Šiplič Horvatova, ki je bila predvidena kot Babičeva pomočnica, ne bo zahtevala kakršnekoli odškodnine, če ne bo delovne kemije med njo in novim šefom občinske birokracije.

Mestne finance vzdržne

Vodja urada za finance in proračun Branka Atelšek medtem zagotavlja, da občina z izvrševanjem proračuna nima težav. Ta je vreden slabih 98 milijonov evrov, med prihodki pa je predvideno tudi zadolževanje v višini 1,9 milijona evrov. Glede dolžine odplačne dobe Atelškova ni znala povedati še nič, dokler banke ne pregledajo občinske ponudbe.

»Menimo, da bo rebalans vsekakor potreben, saj je v zadnjem času nastalo kar nekaj stroškov, ki v proračunu niso predvideni in jih zdaj pokrivajo s prerazporeditvami,« se je odzval mestni svetnik opozicijskih Socialnih demokratov (SD) Metod Dolinšek. Med temi stroški je omenil denar za vzdrževanje žičniških naprav na Pohorju, odpravnino za razrešenega direktorja mestne uprave Bojana Babiča, plačo tretje podžupanje Melite Petelin itd. Če bodo torej v županstvu hoteli uskladiti proračun z dejanskim stanjem, se rebalansu ne bodo mogli izogniti, so prepričani v svetniški skupini SD.

Tudi Fištravec glede rebalansa še ni rekel zadnje besede, dodatne potrebe se pojavljajo zlasti na področju predšolske vzgoje. »Če ne bo šlo drugače, bomo naredili en mali rebalans,« pravi. Po njegovih besedah to pomeni, da bodo morali ob obstoječih prihodkih nekomu vzeti nekaj sredstev, vendar ne ve še, komu.

Glede informacij o le majhnem primanjkljaju so skeptični tudi v Stranki modernega centra (SMC) Maribor: »Poskušamo verjeti tem napovedim, vendar razpoložljivi podatki govorijo drugače,« se je odzval predsednik lokalnega odbora SMC Andrej Špenga.

Nujna sanacija mestne blagajne

Kot je poudaril, so župan in njegova ekipa v prvega pol leta realizirali zgolj 39 odstotkov načrtovanih prejemkov občine. »Pri tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da so porabili bistveno več, kakor so realizirali prejemkov. To v praksi pomeni dodatno zadolževanje občine, kar je v teh težkih razmerah nedopustno,« menijo v SMC. Pravtako so prepričani, da je treba takoj začeti izvajati ukrepe sanacije mestne blagajne predvsem na odhodkovni strani, pri čemer omenjajo racionalizacijo nenujnih stroškov, reorganizacijo mestne uprave in druge ukrepe.

Glede reorganizacije je Fištravec pojasnil, da ne bodo ubrali hitre poti, temveč bodo imeli zaposleni na voljo en mesec za opis svojega delokroga, kot ga vidijo sami, zatem pa bo komisija z vsakim opravila pogovor. Tvorila jo bosta kar bivši šef mestne uprave Damjan Lah, ki je občino zapustil lani, ter direktor Inštituta za lokalno samoupravo, sicer avtor predloga reorganizacije Boštjan Brezovnik.

Zadnji je, kot smo poročali v Delu, predlagal matrično reorganizacijo. Po Brezovnikovih besedah gre za najučinkovitejši model organizacije v javni upravi s hierarhično strukturo, ki hkrati dopušča posameznim nosilcem učinkovitejše izvrševanje nalog, omogoča ustanavljanje posameznih projektnih skupin, zlasti za projekte, vezane na pridobivanje (ne)povratnih sredstev.

Soodločanje o proračunu

Medtem ko je torej rebalans letošnjega občinskega proračuna še neznanka, pa se je po dolgotrajnih pripravah v Mariboru včeraj uradno začela izvedba pilotnega projekta participatornega proračuna, in sicer v mestni četrti (MČ) Radvanje. Maribor je tako prvo mesto v Sloveniji, ki v postopek odločanja, zakaj naj se porabi javni denar, vključuje tudi občane.

V omenjeni MČ bodo najprej pozvali občane, naj pripravijo predloge projektov v vrednosti do 20.000 evrov, je povedal predsednik delovne skupine za uvedbo participatornega proračuna Metod Dolinšek. Do predlogov se bo nato opredelila mestna uprava, ki bo morala tudi finančno ovrednotiti predvidene projekte. Zatem bo sledilo glasovanje o teh projektih, na podlagi tega pa bodo sestavili prioritetno listo za izvedbo.

Za uvedbo participatornega proračuna, pri katerem občanke in občani soodločajo o delu proračuna, ki je namenjen investicijam, se je že aprila lani zavzela skupina Odločaj o mestu. Njen predstavnik Matic Primc je včeraj izrazil zadovoljstvo, da se projekt, za katerega so zbrali 4000 podpisov podpore, naposled le začenja.

V mestnem proračunu za leto 2016 naj bi za projekte, ki jih bodo izbrali občani, namenili 100.000 evrov. O načrtih za naprej pa je Primc dejal, da naj bi drugo leto participatorni proračun razširili na šest MČ in nato leta 2017 na celoten Maribor.