Za klasične gimnazije manj zanimanja

Celje – Ravnatelji, profesorji in dijaki vseh petih slovenskih klasičnih gimnazij so se srečali na I. gimnaziji v Celju. Zmanjšanje števila dijakov se jim občutno še ne pozna, vendar opažajo, da je za program manj zanimanja. Z rednimi nadaljnjimi srečanji želijo klasično gimnazijo narediti spet bolj privlačno.

Vseslovensko srečanje so pripravili na pobudo I. gimnazije v Celju, čeprav so ravnatelji klasičnih gimnazij že več let ugotavljali, da morajo v izobraževalnem programu nekaj spremeniti. Zanimanje za klasični gimnazijski program je namreč čedalje manjše. V Gimnaziji Škofja Loka so v zadnjih dveh letih ostali brez vpisa v klasični razred, je pojasnil ravnatelj Jože Bogataj: »Ta dokaj težek program se po mojem mnenju še ni prilagodil razmeram. Na srečanju z dijaki iščemo poti, kako bi izjemno kakovosten program klasične gimnazije približali prihodnjim generacijam.«

Bogataj kot eno izmed mogočih izboljšav omenja uvedbo retorike in večjo možnost izbire pri predmetniku, ki je zdaj skorajda ni. Zamisli gredo tudi v smer, da bi omogočili več ur naravoslovja, saj so zdaj dijaki, čeprav se odločijo za dva izbirna naravoslovna predmeta, do četrtega letnika brez preostalega tretjega. Osrednji predmet klasične gimnazije je namreč latinščina, več je zgodovine in filozofije in manj naravoslovja.

Duh klasike

Klasične gimnazije zaradi manjšega zanimanja večinoma nimajo omejitve vpisa, zato se dogaja, da se vpisujejo tudi učenci, ki nimajo želje po klasični, humanistični izobrazbi, ampak jih izberejo kot šolo, kamor bodo zagotovo sprejeti. Koliko je resničnega zanimanja, tako iz številk ni mogoče ugotoviti.

Težav z vpisom pa nimajo na Prvi gimnaziji Maribor, kjer imajo vsako leto dva klasična od sicer sedmih oddelkov. Ravnatelj Herman Pušnik je pobudo za srečanje, kot so ga pripravili v Celju, podprl: »Dijaki lahko primerjajo svoje izkušnje, delijo dobre zgodbe, poleg tega lahko vidijo, kako isti program poteka na drugi šoli.«

Dijaki so se na srečanju bolj ali manj strinjali, da so klasične gimnazije še vedno najboljše šole v državi. Dijakinja Gimnazije Novo mesto Vita Maksl je opozorila, da je program zelo naporen, predvsem se to pozna v četrtem letniku, ko se pripravljajo na maturo, »klasiki« imajo pa še dodatne ure filozofije: »Kljub temu je treba širiti duh klasične gimnazije.« Jan Strajnar z novomeške gimnazije je dodal: »Ta program da največjo širino od vseh gimnazijskih programov, kar ni zanemarljivo. Primanjkljaj naravoslovnih ur pa tudi lahko nadomestimo.«