Tiskane izdaje
Ljubljana – Prihodnje leto bo minimalna plača zagotovo višja, kot je letos, ni pa še znano za koliko. Jasno pa je že, da jo bo pristojna ministrica predlagala po starem, saj je kar precej zadržkov do tega, da bi jo oblikovali po formuli.
Minimalna plača zdaj znaša 804 evrov bruto oziroma 614 evrov neto. Januarja bo ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak po zakonu o minimalni plači predlagala nov znesek. Koliko bo višji od sedanjega?
»Zakonodaja nas zavezuje, da upoštevamo inflacijo, hkrati pa daje tudi možnost, da se upoštevajo gospodarske razmere oziroma gospodarska rast, gibanje plač in gibanje zaposlenosti. Moj predlog bo maksimalen v okviru zakonskih možnosti,« nam je odgovorila, o konkretni številki pa še ni želela govoriti. Neuradno smo izvedeli, da bi se utegnil predlog gibati med 630 in 640 evrov neto.
Ministrica meni, da mora minimalna plača zagotavljati dostojno preživetje in biti nad minimalnimi življenjskimi stroški, ključni problem pa vidi v tem, da je povprečna plača razmeroma nizka.
Njen predlog, da bi določili formulo za izračun minimalne plače, pa za zdaj ni naletel na kako posebno odobravanje. »Ekonomisti niso naklonjeni formuli, da bi točno zapisali, v kolikšnem delu se upošteva rast produktivnosti ali rast BDP. Pravijo, da so v Evropi najboljši tisti modeli, kjer je močan socialni dialog na bipartitni panožni ravni. Bi bil pa po mojem mnenju na mestu razmislek, kako zdaj, ko imamo gospodarsko rast, z minimalno plačo odgovorno peljati prestrukturiranje gospodarstva,« je komentirala.
»Nesporno bo minimalna plača višja. Ni razloga, da bi zavirali njen dvig, je pa treba to narediti tako, da ne bomo prizadeli kakšnega gospodarskega sektorja. Bojim se, da bi potem del delovnih mest postal problematičen,« je potrdil Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
»Načeloma v obrti in podjetništvu to ni večji problem, ker tiste panoge, ki morajo delati, morajo delavca plačati, kakršna je njegova cena na trgu. Če ga hočejo imeti, ga bodo morali toliko plačati in kake razprave o minimalni plači tam ni.«
Kakšen dvig bi bil za delodajalce še sprejemljiv? »Težko govorimo o številki, ker je treba upoštevati različne sektorje. Mi smo pretežno izvozno gospodarstvo, po nekaterih podatkih izvažamo skoraj 75 odstotkov BDP. Kar nas uvršča v vrh EU, kjer je povprečje pod 50 odstotkov. Plača seveda ni edini generator cene, treba je upoštevati tudi naše konkurenčne države.«
Predsednici Zveze svobodnih sinidkatov Slovenije (ZSSS) Lidiji Jerkič se zdi vzpostavitev formule ena od poti, vendar tako, da se na koncu vseeno dogovorijo socialni partnerji. So pa iz dela ZSSS, ki zastopa zasebni sektor, delodajalcem poslali predlog novega plačnega modela, da bi bila najnižja osnovna plača enaka minimalni.
Zdaj so osnovni zneski precej nižji, tudi po 350 evrov bruto. »Naše plače so odvisne od osnovnih plač po kolektivni pogodbi, ne od minimalne plače, ki je deležna veliko pozornost. To bi morali usmeriti na bipartitno raven in kolektivne pogodbe,« je prepričana Lidija Jerkič.
