Za krompirjeve počitnice v Čarobni gozd

Prvi zasavski zasebni vrtec že več kot leto dni čaka otroke, a počasi odpravlja ovire.

Objavljeno
29. september 2017 22.24
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Trbovlje – Enajst malčkov izpod Kuma je v začetku meseca še bolj nestrpno kot lani pričakovalo sprejem v zasebni vrtec Čarobni gozd na Dobovcu, a spet zaman. Če drži zadnja napoved ministrstva za izobraževanje in šolstvo, bo vrtec po enem letu odpravljanja birokratskih ovir najkasneje za krompirjeve počitnice odprt.

Prvi zasebni vrtec v Zasavju Čarobni gozd, ki si ga prizadeva v nekdanjih prostorih javnega vrtca vzpostaviti zasebnica Nataša Gruden Pižmoht iz Hrastnika, počasi odpravlja ovire: namestili so zahtevano varnostno opremo, poskrbeli za kadre, zagotovili varstvo tudi do popoldneva in kosila. A vrtčevski prostori, v katerih je občina zaradi premajhnega vpisa in prevelikih stroškov lani ukinila javni vrtec, še kar samevajo. Ob tem je v Vrtcu Trbovlje, kjer so letos na novo sprejeli 160 malčkov iz prve starostne skupine, za deset otrok zmanjkalo prostora.

Zadnji krivec, da ministrstvo za izobraževanje in šolstvo (MZIŠ) zasebnici ni izdalo odločbe že letos spomladi, je bilo izgubljeno uporabno dovoljenje. Občina ga je kot lastnica 35 let starega objekta iskala s pomočjo upravne enote, in kot smo izvedeli, ga konec avgusta predala Pižmohtovi. Zasebnica ga je še istega dne posredovala MZIŠ, ki si je pridržal pravico, da odločbo izda v zakonsko določenem času dveh mesecev od oddaje popolne vloge.

Za telovadnico bodo plačevali šoli

A še preden je MZIŠ pritisnil pečat na odločbo, so se pojavile nove stare težave: kdo in v kolikšnem deležu naj krije stroške ogrevanja, kako razdeliti uporabo kuhinje in telovadnice? Pižmohtova je kosila ponudila tudi šolarjem, ki jih zdaj nimajo; o njih se dogovarja z restavracijo Mala malca iz Trbovelj.

Marjan Jamšek, predsednik Krajevne skupnosti Dobovec, je ogorčen, ker se že leta vrtijo v krogu: »Stroški ogrevanja v povprečju znašajo deset tisoč evrov na sezono. Denar dobesedno mečejo stran. Že z malenkostnim vlaganjem v avtomatiko v višini morda polovice mesečnega računa za ogrevanje bi občutno prihranili.«

Ravnateljica OŠ Trbovlje Klementina Šuligoj vztraja, da enaka merila, kot so veljala za »javni« vrtec, veljajo tudi za zasebnega: »Stroške smo si delili glede na površino; na vrtčevske prostore jih odpade desetina.« OŠ bo Čarobnemu gozdu zaračunala tudi uporabo telovadnice: »Znesek je minimalen – slabih enajst evrov za dve uri najema. Šola si ne more in ne sme privoščiti, da bi z denarjem, ki ga za kritje materialnih stroškov dobimo iz občinskega proračuna, pomagala zasebnemu neprofitnemu zavodu. To bi bila nedovoljena pomoč.«

Jamšek, ki napoveduje skorajšnja pogajanja z vodstvom OŠ Trbovlje o najemu objekta šole in vrtca, je prepričan, da je večji del krivde na državnih uradnikih, ki bi morali že ob prvi vlogi Pižmohtove ugotoviti, da objekt nima uporabnega dovoljenja.

Pižmohtova je kljub vsemu optimistična: »Če bomo že bivali pod isto streho, verjamem, da se bomo postopoma privadili drug drugemu – vrtec šoli in obratno. Morda pa nam bo v praksi in v živo izjemoma šlo hitreje kot na papirju oziroma v teoriji.«