Za lahko branje kmalu prvi avtorski romani

Črna na Koroškem – Do začetka decembra bodo v Zavodu Risa s spletno dražbo zbirali denar za izhajanje časopisa za bralce, ki težko berejo. Takšna literatura je pri nas redkost, država pa za področje lahkega branja ne namenja denarja, čeprav bi morala dostop do informacij zagotoviti vsem.

Pri lahkem branju gre za literaturo, namenjeno odraslim bralcem, ki pa je »prevedena« v poenostavljen jezik, ki ga je laže razumeti. Lahko berljive knjige so namenjene osebam z motnjo v duševnem razvoju, starejšim bralcem, bolnikom po kapi ali po poškodbah glave, osebam z demenco, otrokom in mladostnikom z učnimi motnjami, tujcem, ki še ne obvladajo dobro slovenskega jezika in gluhim, ki jim je slovenščina drugi jezik, saj se najprej naučijo znakovnega jezika. Teksti za lahko branje so napisani razumljivo, s kratkimi in jedrnatimi stavki, preprostimi besedami, brez navednic, opremljeni s slikami. V Zavodu Risa, ki se ukvarja tudi s tovrstno literaturo, so doslej v lahko branje prevedli dve pomembni leposlovni deli – Tavčarjevo Visoško kroniko ter Romea in Julijo Williama Shakespeara, kot je povedala Tatjana Knapp iz Rise, pa so lani dodali še zbirko sedmih zgodb znanih slovenskih pisateljev. Vse knjige so naletele na odličen odziv pri uporabnikih, ki si želijo še več »odrasle« literature v obliki lahkega branja. Knappova pri tem izpostavlja pomembno razliko: pri lahkem branju ne gre za slikanice ali otroške knjige, ampak za prilagojeno literaturo za odrasle.

Namesto denarja moralna podpora

V Risi izdajajo tudi dvomesečni časopis v obliki lahkega branja, vendar je vse njihovo delo prostovoljsko, saj država kljub velikemu številu potencialnih uporabnikov in dolžnosti, da se v skladu s konvencijo o pravicah invalidov vsem zagotavlja dostop do lahko razumljivih informacij, za kaj takega nima denarja. »Za to področje pri nas ni sistematično poskrbljeno in potrebovali bi poseben zakon, da bi to uredili.« Knappova poudarja, da so deležni moralne podpore vseh ključnih ministrstev, ne pa tudi sredstev, s katerimi bi lahko zagotovili razvoj področja lahkega branja, zato bodo poskušali pridobiti evropska sredstva. »V skandinavskih državah imajo že več desetletij nacionalne centre za lahko branje in tudi sami smo se s takšnim projektom že prijavili za sofinanciranje EU, a nam ni uspelo. Poskušali bomo še naprej.« Priložnost vidijo tudi v čezmejnih projektih v povezavi z Avstrijo, saj bi bilo lahko branje primerno tudi za učenje slovenskega jezika.

»V treh letih smo že veliko naredili,« ocenjuje Knappova, a nabor leposlovja v obliki lahkega branja v slovenščini je skromen – obsega le štiri knjige. V prihodnjem letu bodo s sodelovanjem s pisateljico Aksinjo Kermauner pripravljali prve avtorske leposlovne zgodbe v obliki za lahko branje. »To bo serija avtorskih romanov za naše bralce, s tematiko, ki jih zanima: ljubezenski romani, strašljive zgodbe ...«