Za lažji položaj najbolj socialno ogroženih

Zakonodaja: Predlagane spremembe pri odločanju o državnih štipendijah, znižanem plačilu vrtcev, subvencijah.

Objavljeno
11. julij 2013 20.54
Slovenija, Ljubljana, 18.November2011, Na osnovnih šolah so danes otrokom postregli tradicoinalni slovenski zajtrk, fotografije so nastale na osnovni šoli Božidarja Jakca. Foto: Igor Zaplatil/Delo
K. Š., notranja politika
K. Š., notranja politika

Ljubljana – Spremembe zakonodaje o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev naj bi prinesle konec glavnim pomanjkljivostim, ki so se kot problematične pokazale v praksi od uporabe zakona dalje, od 1. 1. 2012. Cilj je preprost, a ni tako majhen zalogaj: preprostejši in preglednejši postopki.

Na novo se ureja pravica do državne štipendije, ki bo po novem pripadla tudi mladoletnim dijakom, torej dijakom do 18. leta. Ker so po še veljavni določbi do državne štipendije upravičeni le polnoletni dijaki, je mladoletnim pripadal višji otroški dodatek in višji osnovni znesek minimalnega dogodka.

Ena najbolj pogostih težav se nanaša na upoštevanje dohodkov pri uveljavljanju pravic na letni ravni. Pri tem se prvenstveno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije za preteklo leto. A če med čakanjem na odločbo še niso na voljo, se upoštevajo podatki za predpreteklo leto. V stabilnih gospodarskih situacijah to ponavadi ni problem, saj večjih odstopanj ni, a v situaciji, v kakršni je država, informacije iz predpreteklega leta pogosto ne kažejo več pravega materialnega položaja družine.

Zato je na mizi predlog, da se pri pravici do oprostitve socialnovarstvenih storitev in pri pravici do plačila družinskega pomočnika upoštevajo dohodki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge. Druga pomembna sprememba se nanaša na upoštevanje sprememb, ki vplivajo na spremembo odločbe.

Zdaj se namreč upoštevata le začetek ali izguba dohodka iz dela, ne pa tudi druge oblike spremembe dohodka, ki se zdaj bodo upoštevale: izguba ali začetek prejemanja plače skupaj z regresom, nadomestila plače, pokojnine, nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševskega dodatka, delnega plačila za izgubljeni dogodek, nadomestila za invalidnost in sprememba dohodka zaradi dela za polovični oziroma polni delovni čas ...

Predlog se dotika tudi reševanja stanovanjskih vprašanj in določa, da se dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, zmanjša za polovični znesek stanovanjskega kredita. Uveljavlja se tudi preprostejši postopek za subvencije šolskih malic za učence in dijake – ne bo jim treba več vlagati vlog za priznanje, ampak bo to pravico vsak uveljavljal prek upravičenja do otroškega dodatka ali državne štipendije, šola pa bo ustrezno znižala račun za malico ali kosilo.

Po novem se bodo subvencije tržne najemnine stanovanj nakazovale neposredno lastniku stanovanja in nič več najemniku. S tem bi radi preprečili zlorabe in pri neplačevanju najemnine zagotovili vsaj del sredstev, ki predstavljajo subvencije.

Pri dodeljevanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka je določena meja premoženja, ki se kot premoženje ne upošteva – odslej bo to urejeno na enem mestu v zakonu.

Meje prihrankov, ki se ne upoštevajo kot premoženje pri dodelitvi denarne socialne pomoči, se zvišujejo, s tem pa se izboljšuje položaj prosilcev. Zdaj se ne upošteva premoženje do višine 500 evrov za samsko osebo oziroma 1500 evrov za družino, s predlogom pa se za samsko osebo znesek zvišuje do višine treh minimalnih dohodkov, to je 785 evrov, in treh minimalnih dohodkov za družine, vendar ne več kot 2500 evrov. Po novem naj bi bili do osnovnega zdravstvenega zavarovanja upravičeni vsi, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči. Novosti bodo danes predstavljene na ekonomsko-socialnem svetu.