Tiskane izdaje
Ljubljana – Pediatrična klinika je ena najnovejših bolnišnic v Sloveniji. Šele sedem let mineva, odkar so jo – bleščečo in sodobno opremljeno – odprli za male bolnike. Lani so jih zdravili 12.286 iz vse Slovenije in še skoraj 58.000 pregledali v ambulantah. A pri opremi že škripa. Brez donacij ne bi šlo.
»Nekatere naprave so že izrabljene ali pokvarjene, saj smo jih prinesli s seboj še iz stare klinike, nujno jih je treba zamenjati. Medicina tudi izjemno hitro napreduje in vedno je vse polno metod, ki jih želimo uvesti, a si ne moremo nabaviti vseh potrebnih naprav. V zdravstvu je sploh žalostno zaradi denarja za opremo, še posebno težko pa je v novih stavbah. Klinike za nevrologijo, oftalmologijo in pediatrijo smo na zadnjem mestu v UKC za investicije. Od UKC dobimo malo oziroma nič. Ne moremo kupiti niti stetoskopa, naprave, ki jo ima vsak zdravnik okoli vratu, da posluša srce. Zato je nujno potrebno zbirati donacije. Brez tega sploh ne bi šlo,« pove doc. dr. Anamarija Meglič, pediatrinja, specialistka za nefrologijo, ki je tudi predsednica Ustanove za novo pediatrično kliniko.
Donacije zbirajo 22 let
Ustanova za novo pediatrično kliniko je bila ustanovljena pred davnimi 22 leti in od takrat kar naprej zbira denar za izboljšanje zdravljenja otrok. Njena dolgoletna predsednica Biserka Marolt Meden, danes poslovna direktorica pediatrične klinike, je bila skupaj z 11-članskim upravnim odborom najprej gonilna sila začetka gradnje otroške klinike za vse slovenske otroke, zbirali so denar za gradnjo klinike, nato za nakup nujnega magnetnoresonančnega aparata (MRI) in ureditev novega prostora zanj. Ustanovo je pred letom dni izročila zdravnici Anamariji Meglič. Pod vodstvom Megličeve je Ustanova leta 2015 zbrala malo manj kot 100.000 evrov, ki jih je skupaj s 50.000 evri, ki so ostali od leta 2014, porabila v začetku letošnjega leta za nakup treh večjih in nekaj manjših nujno potrebnih aparatov.
»Kupili smo videobronhoskop za preglede in odvzeme vzorcev otroških pljuč, ki omogočajo sodobno diagnostiko otroških pljučnih bolezni, prenosni elektroencefalogram (EEG) za diagnostiko možganskih bolezni pri hudo bolnih otrocih v bolniški postelji in elektrokardiograf (EKG) za odčitavanje bolezni srca, ki bo nadomestil že popolnoma iztrošenega starega. Poleg tega smo kupili še stetoskope, oftalmoskope, otoskop, prenosni aspirator, prenosno kisikovo jeklenko in druge pripomočke, brez katerih zdravniki sploh ne moremo delati. Ustanova deluje tako, da tesno sodeluje s pediatrično kliniko. Seznam nujno potrebnih naprav so sestavili predstojniki oddelkov. Izbere jih komisija za nabave v UKC izmed najmanj treh ponudnikov. Nato smo izbranim dobaviteljem povedali, da gre za dobrodelno zbrani denar in da bomo plačali takoj. UKC namreč računov ne plačuje takoj, ampak z velikim zamikom. Zaradi teh dveh vzrokov smo dobili zelo velik dodatni popust, o katerem je težko govoriti v javnosti, saj to ni v interesu dobaviteljev. Ta zelo velik popust je donacija dobaviteljev v naravi, kot rečemo. Tako smo za 148.438,20 zbranega evra dobili največ, kar se je dalo,« pripoveduje dr. Megličeva. Vse naprave so že v uporabi.
Mnogi donirajo UKC
Denar je prispevalo 2000 donatorjev. Približno 20 odstotkov je bilo podjetij, kar 80 odstotkov pa posameznikov. Zakaj se odločijo za donacijo? »Najbrž so imeli kakšno izkušnjo s pediatrično kliniko. Vedo, kakšne čakalne dobe so, videli so, kako si oddelki med seboj izposojamo naprave, otroci pa zato dlje časa čakajo na preiskavo. Veliko ljudi se odloči dati Ustanovi 0,5 odstotka dohodnine. Nekdo, ki je v časopisu prebral, da zbiramo prispevke, se je odločil vsak mesec nakazati 50 evrov. Nekateri drugi pa se bojijo, pokličejo in vprašajo: 'Ste vi resnični ali goljufi?'«
Številne afere v medijih pač ne vplivajo spodbudno na donatorje. V UKC Ljubljana so se donacije zmanjšale za polovico (glej tabelo), čeprav zbirajo denar mnoga društva in ustanove. Ustanova je posebna oblika organiziranosti, katere delovanje mora odobriti ministrstvo za zdravje. Ministrstvu tudi vsako leto poroča o zbranem denarju. Ustanova za novo pediatrično kliniko ima sedež v sami pediatrični kliniki. Takšnih ustanov in društev, ki pomagajo pediatrični kliniki, je še nekaj, pove sogovornica. Enako tudi na drugih klinikah UKC. »Le tako se lahko izognemo pravilniku, ki zahteva, da 20 odstotkov vsake donacije ostane v splošni vreči UKC. Rekli so, da bo šel ta denar klinikam, ki same ne morejo zbirati donacij. A ni jasno, kam točno gre ta denar. Za izobraževanja na pediatrični kliniki zbiramo denar prek UKC. Farmacevtske družbe vedo, da morajo dati 20 odstotkov več, ker toliko vzame UKC. Ko smo zbirali donacije za mednarodno delavnico za mikcije, je bilo toliko dodatnega dela in zapletov, da smo rekli: 'Nikoli več tako,'« pripoveduje dr. Megličeva.
Pediatrična klinika posluje z izgubo od 3,5 do 6,1 milijona evrov na leto. Hkrati zdravi tudi do 2000 malih bolnikov na leto več, kot jih plača ZZZS (zdravstvena blagajna). »Izguba je dokaz, da zdravimo vse otroke, kot je treba,« je citirala sogovornica strokovnega direktorja klinike prof. dr. Rajko Kendo. Kaj pa notranje rezerve, o katerih se kar naprej govori v javnosti? »To je vprašanje za poslovno vodstvo klinike. A kje naj ob tolikšni izgubi dobimo 60.000 evrov za aparat, brez katerega ne moremo? Donacije so edina rešitev.«
Zdravstvo ima premalo denarja in brez prispevkov dobrih ljudi, podjetij in dobaviteljev ter proizvajalcev medicinskih naprav in zdravil, klinike in bolnišnice ne bi mogle delovati.
