»Za manj nasilja potrebujemo več kadra«

Nevladniki opozarjajo, da s takšnim številom policistov in socialnih delavcev, ni mogoče pričakovati želenih učinkov.

Objavljeno
29. julij 2016 17.42
Pi. K., STA
Pi. K., STA

Ljubljana - Predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki ga je v četrtek potrdila vlada, prinaša več dobrih rešitev. Med njimi nevladne organizacije izpostavljajo prepoved telesnega kaznovanja otrok. A po njihovi oceni ostajajo pomanjkljivosti, denimo nezadostna skrb za število policistov in drugih, ki bodo skrbeli za izvajanje novele.

»Pozdravljamo prepoved telesnega kaznovanja otrok,« je za STA dejala Špela Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Slovenja se po njeni oceni s takšno prepovedjo bliža civiliziranim državam, v katerih nasilje nima prostora.

Pogreša pa več pozornosti, ki bi bila namenjena psihičnemu nasilju. »Psihičnega nasilja, denimo izsiljevanje in grožnje, še vedno ne jemljemo dovolj resno«. Povzročitelji nasilja namreč po njenem pojasnilu zelo pogosto najprej izvajajo psihično nasilje, ki se potem sprevrže v fizično.

»Po ugotovitvah raziskovalcev je pri nasilju v družini temelj psihično nasilje,« je dejala. Povzročitelj z vsiljenim nadzorom po njenih besedah pripravlja teren za izvajanje fizičnega nasilja, kateremu se žrtev ne bo mogla upreti.

»To so prefinjene psihične metode, ki jih povzročitelji uporabljajo, medtem ko jih niti splošna javnost niti žrtev ne vidita,« je izpostavila Veseličeva.

Za žrtvino varnost še ni poskrbljeno

V Društvu za nenasilno komunikacijo pa opozarjajo, da s tako majhnim številom policistov in socialnih delavcev, ki izvajajo zakon, ni mogoče pričakovati želenih učinkov.

V predlogu pogrešajo tudi možnost, da bi država pri storilcu v primeru kršenja prepovedi približevanja uporabila institut pripora. »To bi bilo edino, kar bi lahko povečalo žrtvino varnost,« je za STA dejala Katja Zabukovec Kerin.

Po njenih besedah je sicer predvidena denarna kazen, ki pa ne poveča žrtvine varnosti. Žrtve morajo tako še vedno od doma in v varne hiše, je dejala. »Dobrodošel bi bil ukrep, po katerem ne bi bila žrtev tista, ki bi se morala bolj prilagajati,« je opozorila.

Možnost uporabe brezplačne pravne pomoči bi morala biti razširjena na vse postopke, ki so povezani z nasiljem, menijo v društvu. Obžalujejo tudi, da predlog nič več ne predvideva regionalnih koordinatorjev za preprečevanje nasilja v družini. »Namesto da bi njihovo delo nadgradili, jih črtajo,« je poudarila Zabukovec Kerinova.

Predlog novele, ki ga je vlada v četrtek pripravila za obravnavo v DZ po rednem postopku, izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok. Predlog širi opredelitev družinskih članov in opredelitev nasilja v družini.