Za medovarne smetnjake vse občine razen Velikih Lašč

V okviru projekta Life Dinalp Bear so petim občinam na območju medveda razdelili 119 medovarnih smetnjakov.

pet, 19.05.2017, 12:00

Po medovarnih kompostnikih so prebivalci petih lokalnih skupnosti z osrednjega območja medveda dobili še smetnjake, zavarovane pred vedno lačnimi kosmatinci. Lahko dostopna hrana, zlasti odpadki iz gospodinjstev in kompost, je namreč glavni razlog za zahajanje medvedov v bližino naselij in pogoste konflikte s človekom.

»Če nočeš imeti medveda v naselju, ga tja ne smeš vabiti,« smisel obeh ukrepov strne raziskovalec z Biotehniške fakultete v Ljubljani dr. Klemen Jerina. Uporaba kompostnikov in smetnjakov, ki medvedom onemogočajo dostop do hrane, je po mnenju koordinatorjev projekta Life Dinalp Bear ena najučinkovitejših rešitev te težave, predvsem pa najmanj boleča tako za prebivalce z osrednjih območij pojavljanja medveda kakor za medvede, ki so se navadili iskati hrano v bližini njihovih bivališč. Sčasoma se navadijo tudi na človekovo prisotnost in izgubijo strah pred njim, kar lahko vodi v težave.

V okviru petletnega projekta, ki vključuje vrsto preventivnih ukrepov za zmanjšanje konfliktov in izboljšanje sobivanja med človekom in populacijo rjavega medveda – poročali smo že o zaščiti drobnice s kombinacijo visokih elektroograj in pastirskih psov – je bilo na najbolj izpostavljenih točkah na območju občin Kostel, Loška dolina, Ig ter krajevnih skupnosti Rakitna in Vojsko postavljenih 119 medovarnih smetnjakov; 75 individualnih za gospodinjstva in 44 skupinskih na ekoloških otokih.

Sodelovanje občin in komunal

Strokovnjaki so projekt medovarnih smetnjakov načrtovali in izpeljali v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, saj brez njihovega soglasja uvajanje takšnih rešitev na teren ne bi bilo uspešno. Pripravili so prostorski pregled pojavljanja konfliktov z medvedi, na podlagi katerega so ugotovili, na katerih območjih medvedi pogosteje zahajajo v naselja. Na Vojskem so na lokacijo z zabojniki za smeti, za katero so domačini poročali, da jo medvedje ponoči redno obiskujejo, postavili celo kamero in res zasačili medveda med nočnim hranjenjem. Po izolaciji najbolj problematičnih smetnjakov znotraj »vročih« konfliktnih točk so vzpostavili stike s trinajstimi lokalnimi skupnostmi in petimi komunalnimi podjetji na območju najpogostejših konfliktov.

V Sloveniji doslej ni bilo medovarnih smetnjakov, zato je bilo treba ustrezne tehnične rešitve zanje razviti v okviru projekta. »Potrudili smo se, da so smetnjaki tako učinkoviti kakor estetski,« pove Klemen Jerina. Individualne plastične smetnjake so predelali po prototipih, ki so jih razvili v italijanski pokrajini Trentino. Nekoliko so jih ojačili in na pokrov montirali kovinski mehanizem, ki ga medved ne more odpreti.

Za varovanje skupinskih smetnjakov so nekoliko po vzoru lesenih kompostnikov, ki jih je načrtoval arhitekt Janez Suhadolc, izdelali ohišja s kovinskim ogrodjem ter stranicami in pokrovom iz slovenskega hrastovega lesa. Ohišja so sidrana v podlago, da jih medvedi ne morejo prevrniti, odpreti pa jih prav tako ne znajo, saj je mehanizem za odpiranje skrit, poleg tega potisk ročke za odpiranje pokrova smetnjaka zahteva dvojni gib. Uporabnik pa pokrov ohišja, skupaj s katerim se odpre tudi pokrov smetnjaka, odpre zlahka, saj je na zadnji strani protiutež.

Župan Velikih Lašč: raje vzpostavite krmišča

Ponudbo za postavitev smetnjakov je sprejelo 12 k projektu povabljenih lokalnih skupnosti, vendar se jih je zanjo na koncu odločilo le pet. Druge so projekt načeloma podprle, a so menile, da problem pri njih ni tako pereč, ali pa so izrazile pripravljenost za sodelovanje, vendar brez aktivne vloge, pojasni koordinator akcije z Zavoda za gozdove Slovenije Matija Stergar. Edina občina, ki je sodelovanje kategorično zavrnila, so bile Velike Lašče. »Glede na to, da v občini težave z medvedi niso redke, je nenavadno, da vnaprej zavračajo konkretne rešitve za njihovo reševanje,« meni Stergar. V prihodnje so pripravljeni sodelovati z vsemi skupnostmi, tudi Velikimi Laščami, če bodo omehčale svoje stališče.

A v primeru omenjene občine se to očitno še ne bo zgodilo. »Bojimo se, da medovarni smetnjaki niso rešitev, saj če medved ne bo mogel priti do hrane v smetnjaku, bo to iskal naprej v bližini hiše, na vrtovih in poljih,« meni župan Anton Zakrajšek. Kot pravi, se v občini zavzemajo za to, da se medveda »zadrži v njegovem naravnem okolju«, kot boljšo rešitev pa predlaga ponovno vzpostavitev krmišč v »odročnih gozdovih« in »v primerni oddaljenosti od naselij« v soglasju s strokovnimi službami Zavoda za gozdove in lovcev.

Dodaja, »naj se finančna sredstva raje namenijo za hitrejše poplačilo škod in preprečevanje zaraščanja polj kot pa za projekte, ki ne bodo bistveno prispevali k zmanjšanju števila medvedovih obiskov naselij in s tem posledično povezanega ogrožanja prebivalstva«.

Kvote za odstrel se ne bodo spremenile

Pomembno je bilo tudi dobro sodelovanje s komunalnimi podjetji. »Še posebej tesno smo vzpostavili z ljubljansko Snago. Darovala nam je smetnjake, ki smo jih nato predelali v medovarne, in nam jih pomagala spraviti na teren. Odlično sodelujemo tudi s Komunalo Kočevje, Cerknica in Idrija na območjih njihovih pristojnosti,« našteva Matija Stergar. Zaradi medovarnih smetnjakov strošek ravnanja z odpadki za uporabnike ne bo nič višji, komunalna podjetja pa bodo zabojnike praznila z istimi tovornjaki kot klasične.

Okoli smetnjakov na »vročih točkah« bo odslej gotovo manj razmetano. Ali bodo medvedje zaradi tega redkeje zahajali v naselja, bo v naslednjih dveh ali treh letih pokazalo gibanje števila obvestil o konfliktnih dogodkih, pravi koordinator projekta Life Dinalp Bear Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.

Končna kvota medvedov za odstrel se tudi v primeru zmanjšanja števila konfliktnih medvedov ne bo spremenila, saj je odstrel ukrep uravnavanja populacije, je jasen. Od povprečne letne kvote 80 medvedov za odstrel se jih zaradi konfliktnosti odstreli med deset in dvajset.

Intervencijska skupina za primere težav z velikimi zvermi letno prejme med 150 in 200 klicev zaradi konfliktov z medvedi, lani jih je 217. Število škodnih primerov pa se od leta 2014 zmanjšuje.

Stodevetnajst medovarnih smetnjakov in že pred njimi sto brezplačno razdeljenih medovarnih kompostnikov se sicer sliši veliko, a nedvomno bi jih občine in prebivalci na najbolj izpostavljenih območjih potrebovali še več, se strinja Černe. Tisti, ki jih bodo želeli imeti, pa jih ne bodo dobili brezplačno, ampak jih bodo morali kupiti. Kompostniki iz masivne hrastovine so v prosti prodaji že od lanskega oktobra po ceni 205 (v merah 80x80x80 centimetrov) oziroma 295 (v merah 100x100x100 centimetrov) evrov. Izdeluje jih Klemen Trobec iz Polhovega Gradca. Kmalu bo mogoče kupiti tudi v medovarne predelane individualne plastične smetnjake. 

Prijavi sovražni govor