Za mlajše Slovence v Italiji je slovenska politika kot lanski sneg
Najpomembnejši vidiki, ki vplivajo na izbiro stranke in kandidatov, še vedno ostajajo slovenska narodnost, stranka in kandidat.
Odpri galerijo
zamejski Slovenci anketa Foto Zx Igd
Slovenci v Italiji so politično ozaveščeni in na volitvah vedno dovolj aktivni, se pa z generacijskim prepadom vendarle izgublja slovenska pripadnost. Strinjajo se, da naj njihovi izvoljeni predstavniki manjšine na vseh ravneh strnejo svoje vrste ne glede na politično in ideološko pripadnost.
Politično ozaveščenost rojakov na drugi strani meje je pred kratkim v anketi preveril Krožek Anton Gregorčič, ki obravnava družbena in politična vprašanja zamejstva, izvedel pa jo je Slovenski raziskovalni inštitut (Slori). Anketa je z vzorcem slabih 300 vprašanih zajela trdno jedro manjšine v Italiji, ki je aktivna v različnih slovenskih društvih in organizacijah. »Izbrani poznajo slovensko realnost v Italiji, vseeno pa to vendarle ni pravi vzorec za posploševanje na celotno slovensko manjšino. Za takšno anketo nimamo niti instrumentov niti seznama Slovencev,« je najprej priznal odbornik krožka Julijan Čavdek.
Splošni skupni imenovalec raziskave je, da so anketirani pozorni na volitve, predvsem na občinske in deželne. Tudi na marčnih parlamentarnih in upravnih volitvah je bil odziv velik, skoraj vsi vprašani pa so se jih udeležili iz čuta odgovornosti. Najpomembnejši vidiki, ki vplivajo na izbiro stranke in kandidatov, še vedno ostajajo slovenska narodnost, vrednote stranke ter profil kandidata. Glas za slovenskega kandidata je prevladal na parlamentarnih volitvah ter pri glasovanju stranke in svetnika na deželnih volitvah. Na strankarske vrednote in slovensko narodnost so bili anketirani najbolj pozorni pri izbiri stranke na občinskih volitvah, medtem ko sta bila profil kandidata in njegova slovenska pripadnost pomembnejša pri izbiri župana in občinskega svetnika.
Da anketirane zanima predvsem politično ozračje na ravni slovenske narodne skupnosti v Italiji in na krajevni ravni, ni presenetljivo. Izkazalo pa se je, da vprašani – še posebno mladi – najmanj zanimanja kažejo do čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo ter do političnega dogajanja v Sloveniji. Narodnostni vidik izgublja svoj pomen pri volilnih izbirah in mlajših generacijah nasploh.
»To je podatek, ki pa je skrb vzbujajoč in ga je treba vzeti zelo resno. Sploh za matično državo. Dokler mladi v čezmejnem prostoru ne bodo videli možnosti za gospodarski razvoj, bo njihova percepcija ostala takšna. Nad tem se morajo zamisliti tisti, ki o tem lahko tudi odločajo,« pravi Čavdek. Inštitut opozarja, da drugačen pogled mladih na politiko ne pomeni, da so mlajši volivci na narodnostni vidik manj pozorni.
Tri četrtine anketiranih pa se strinja s predlogom, naj skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov postane koordinacijski organ za oblikovanje skupnih stališč v zvezi z uveljavljanjem pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Hkrati se večini zdi zamisel o ustanovitvi neke nove stranke zgolj delno uresničljiva. »Vprašanje, kakšno politično nastopanje naj izberemo – samostojno ali vključevanje v italijanske stranke – ostaja nerešeno. Stranka Slovenska skupnost večinoma izpostavlja skupni nastop, res pa je, da dobršen del ljudi razmišlja tudi drugače,« je sklenil Čavdek.
Politično ozaveščenost rojakov na drugi strani meje je pred kratkim v anketi preveril Krožek Anton Gregorčič, ki obravnava družbena in politična vprašanja zamejstva, izvedel pa jo je Slovenski raziskovalni inštitut (Slori). Anketa je z vzorcem slabih 300 vprašanih zajela trdno jedro manjšine v Italiji, ki je aktivna v različnih slovenskih društvih in organizacijah. »Izbrani poznajo slovensko realnost v Italiji, vseeno pa to vendarle ni pravi vzorec za posploševanje na celotno slovensko manjšino. Za takšno anketo nimamo niti instrumentov niti seznama Slovencev,« je najprej priznal odbornik krožka Julijan Čavdek.
Iz primerjave glede na starost je razvidno, da se vprašani mlajše generacije manj zanimajo za politično dogajanje na svetovni in državni ravni v Sloveniji.
Splošni skupni imenovalec raziskave je, da so anketirani pozorni na volitve, predvsem na občinske in deželne. Tudi na marčnih parlamentarnih in upravnih volitvah je bil odziv velik, skoraj vsi vprašani pa so se jih udeležili iz čuta odgovornosti. Najpomembnejši vidiki, ki vplivajo na izbiro stranke in kandidatov, še vedno ostajajo slovenska narodnost, vrednote stranke ter profil kandidata. Glas za slovenskega kandidata je prevladal na parlamentarnih volitvah ter pri glasovanju stranke in svetnika na deželnih volitvah. Na strankarske vrednote in slovensko narodnost so bili anketirani najbolj pozorni pri izbiri stranke na občinskih volitvah, medtem ko sta bila profil kandidata in njegova slovenska pripadnost pomembnejša pri izbiri župana in občinskega svetnika.
Odgovori povedo veliko. Foto Delo Infografika
Strniti vrste
Da anketirane zanima predvsem politično ozračje na ravni slovenske narodne skupnosti v Italiji in na krajevni ravni, ni presenetljivo. Izkazalo pa se je, da vprašani – še posebno mladi – najmanj zanimanja kažejo do čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo ter do političnega dogajanja v Sloveniji. Narodnostni vidik izgublja svoj pomen pri volilnih izbirah in mlajših generacijah nasploh.»To je podatek, ki pa je skrb vzbujajoč in ga je treba vzeti zelo resno. Sploh za matično državo. Dokler mladi v čezmejnem prostoru ne bodo videli možnosti za gospodarski razvoj, bo njihova percepcija ostala takšna. Nad tem se morajo zamisliti tisti, ki o tem lahko tudi odločajo,« pravi Čavdek. Inštitut opozarja, da drugačen pogled mladih na politiko ne pomeni, da so mlajši volivci na narodnostni vidik manj pozorni.
Tri četrtine anketiranih pa se strinja s predlogom, naj skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov postane koordinacijski organ za oblikovanje skupnih stališč v zvezi z uveljavljanjem pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Hkrati se večini zdi zamisel o ustanovitvi neke nove stranke zgolj delno uresničljiva. »Vprašanje, kakšno politično nastopanje naj izberemo – samostojno ali vključevanje v italijanske stranke – ostaja nerešeno. Stranka Slovenska skupnost večinoma izpostavlja skupni nastop, res pa je, da dobršen del ljudi razmišlja tudi drugače,« je sklenil Čavdek.
