Tiskane izdaje
Ljubljana – Čez teden dni bodo pravosodni policisti, ki že zdaj, kot pravijo, delajo na robu zmogljivosti, začeli varovati osrednjo sodno stavbo v Ljubljani. Varovanje jih bo izvajalo 21, 19 so jih zaposlili na novo, dva bosta tja premeščena iz ljubljanskega zapora na Povšetovi.
Prvega marca je bilo pri nas zaprtih 1361 ljudi, nad katerimi je bedelo 538 pravosodnih policistov – nekoč smo jim rekli pazniki. To pomeni, da je število zaprtih na enega pravosodnega policista 2,53. Številka pa ne pove veliko o stiskah pravosodnih policistov. Že to, da so lani opravili 59.291 nadur, kar je državo stalo skorajda 600.000 evrov bruto, ponazarja, da so preobremenjeni.
»Zaradi kadrovske podhranjenosti imamo največ težav pri spremstvu (na sodišča, k zdravniku ...) zapornikov. Da lahko to izvedemo, moramo nekoga odtegniti iz redne kvote pravosodnih policistov, zato se zmanjša varnost v zaporih. Preobremenjenost in kadrovska podhranjenost vplivata tudi na odnos do zaprtih, kar lahko poslabša socialno klimo v zaporu in s tem ogroža varnostne razmere. Manj pravosodnih policistov pomeni, da svojo osnovno nalogo, to je varovanje, opravljajo v okrnjenem obsegu, nadzor nad življenjem v zavodu in ravnanjem zaprtih je zmanjšan, možnost konfliktov med zaprtimi se poveča, s tem pa tudi nevarnost izgredov in nasilja,« pojasnjujejo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), katere generalni direktor je Jože Podržaj, ki je pred tem sedemnajst let vodil zapor na Dobu.
In včasih se zdi, kot nam je povedal vodja varnostnega oddelka na Dobu Aleš Tibljaš (reportažo o našem obisku Doba bomo objavili v prihodnjih dneh), »da je za zapornike bolj poskrbljeno kot za zaposlene. Vse bolj se zavedajo svojih pravic, medtem ko se kadrovska stiska, odkar sem tukaj, ni nič zmanjšala.«
Nad 1361 zaporniki bdi 538 pravosodnih policistov oz. paznikov. Foto: Jure Eržen/Delo
Želja Ursiksa sicer je, da bi v vseh slovenskih zaporih izvajali »koncept dinamičnega varovanja, katerega cilj je imeti čim več časa za kakovostnejši (neformalni) nadzor nad zaprtimi, ustvariti dobro komunikacijo med osebjem in zaporniki, s strokovnimi posegi preprečevati nastajanje ali razširjanje konfliktov tako med zaprtimi kakor med zaprtimi in osebjem zavoda ter s stalno navzočnostjo in drugimi ukrepi preprečevati aktivnosti, ki rušijo varnost zaprtih, osebja in zavoda«. Da bi svoje delo lahko opravljali bolj ali manj normalno, bi morali zaposliti vsaj še 40 pravosodnih policistov.
Stanje se izboljšuje
Mesečna plača pravosodnega policista je odvisna od plačnega razreda, delovnega mesta in naziva, v katerega je imenovan, ter prejetih dodatkov (za delovno dobo, stalnost, izmensko delo, delo ponoči, delo v nedeljo, stalno pripravljenost, za delo na dan, ki je dela prost, za delo čez polni delovni čas …). Osnovna bruto plača (21. plačni razred) je 965 evrov. Toda pravosodni policist v 26. plačnem razredu bo skupaj z dodatki (za delovno dobo – deset let, dodatkom za stalnost – pet let, dodatkom za izmensko delo, dodatkom za delo ponoči, dodatkom za delo v nedeljo) prejemal okoli 1600 evrov bruto.
Državni sekretar Darko Stare pravi, da se na pravosodnem ministrstvu zavedajo, v kakšnih razmerah delajo zaposleni v zaporih in kaj to pomeni za zapornike. Toda v dveh letih se je stanje izboljšalo, do konca leta 2019 bi moralo biti še bistveno bolje, obljublja. Ursiks s socialnimi partnerji pripravlja kadrovske strokovne standarde, strategija razvoja zaporskega sistema je sprejeta, do leta 2021 naj bi v Dobrunjah stal nov zapor za moške in bil obnovljen zapor za ženske na Igu.
