Za novembrske poplave prijavili za 351 milijonov evrov škode

Ljubljana – »Škoda poplav z začetka novembra je največja, odkar popisujemo posledice naravnih nesreč. Na današnji dan je prijavljenih za 351 milijonov evrov,« je za Delo dejal Ervin Vivoda iz sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč.

Številka je za okoli sto milijonov evrov višja od posledic poplav septembra 2010, s katerimi so pred tedni poznavalci pavšalno primerjali letošnjo povodenj. A tudi ta ocena ni dokončna.

»Za zdaj imamo le podatke o trenutnem vnosu ocen škode v računalniški sistem Ajda. Številka 351 milijonov evrov lahko zato še močno zaniha v eno ali drugo smer,« opozarja Ervin Vivoda, da za uradni podatek o višini škode sprašujemo teden dni prezgodaj. Kljub roku, ki se je iztekel 5. decembra, namreč vnos podatkov v Ajdo še ni končan, državne komisije pa bodo verifikacijo zbranih podatkov popisovalcev končale predvidoma do 12. decembra.

Največ škode na vodotokih

Podobno kot leta 2010, ko je škoda na vodotokih znašala 116,8 milijona evrov, so je poplave tudi tokrat največ povzročile na vodotokih. »Mislim, da bomo prišli blizu številki 200 milijonov,« pravi Vivoda.

Škode na državnih cestah je za 16 milijonov, na železniški infrastrukturi 680.000 evrov. Podatkov o škodi v gospodarstvu, na javni infrastrukturi v slovenskih občinah, nepremičninah zasebnikov in v kmetijstvu nismo prejeli.

Več milijonov evrov škode ostane nepopisane. V prvi vrsti gre za vse uničeno premično premoženje, kot so avtomobili, pohištvo ali centralne peči, ki je zakonsko izvzeto. V občini Markovci nogometnega igrišča in športnega parka Stojnci, ki je bil v celoti poplavljen, nimajo kam vpisati, ker program Ajda športnih objektov ne sprejema. Iz Dravograda sporočajo, da škoda majhnih gospodarstvenikov zaradi preveč birokratskih razpisov še ni ocenjena.

Strošek posredovanja gasilcev, policistov in drugih služb je ocenjen na šest milijonov. Preostali del intervencijskih stroškov v skupni višini 21,7 milijona evrov odpade na nujne posege na cestah, elektrarnah in železnici (11 milijonov) ter vodotokih (4,7 milijona).

Na Koroškem 65,6 milijona škode

Iz slovenskih regij o največji škodi poročajo iz Koroške. V dvanajstih občinah so zbrali 1115 vlog, ocenjena škoda pa znaša 65,6 milijona evrov. Največja je v Mestni občini Slovenj Gradec, kjer so je samo v gospodarstvu prijavili za več kot 20 milijonov, prejeli pa so 484 vlog. Največ škode na javni infrastrukturi je bilo v občinah Mislinja in Črna na Koroškem ter tudi v Dravogradu. Posebna težava na Koroškem so uničene gozdne ceste, ki so v resnici lokalne ceste, saj so za prebivalce hribovskih zaselkov in kmetij edina pot v dolino. Občinam je že pred poplavami močno primanjkovalo denarja za njihovo vzdrževanje, zdaj pričakujejo pomoč države.

Na ptujskem in ormoškem območju je voda uničevala v občinah Ptuj, Markovci, Videm pri Ptuju, Gorišnica, Cirkulane in Ormož. Brez upoštevanja podatkov za območje ptujske občine je popisano za dobrih 26 milijonov škode. Ocena delno vključuje škodo na vodotokih in dravskih elektrarnah.

Rodovitno prst odneslo ali zamuljilo

Občine v Savinjski regiji so do torka poročale o škodi na občinskem premoženju in na objektih v lasti občanov v višini 13 milijonov evrov. Skupna škoda je sicer večja, saj so nekatere komisije sredi tega tedna podatke še prijavljale. Najbolj prizadete so občine Ljubno, v kateri so popisali za 1,8 milijona evrov škode, Šoštanj (1,6), Mozirje (1,3), Laško (1,2) in Gornji Grad (1,2).

V Mariboru skupna škoda znaša približno tri milijone, na objektih 1,5 milijona, na cestah 1,4 milijona in na zemljiščih dobrih 200.000 evrov. V občini Duplek je za devet milijonov škode, na objektih in kmetijskih zemljiščih po dobra dva milijona, na vodotokih 4,5 milijona evrov. Kmetijska zemljišča so stoodstotno uničena. Zgornjo plast prsti je voda namreč bodisi odnesla bodisi je zemljišče povsem zamuljeno. V zgornjem Posočju je za več kot deset milijonov škode, največ na vodotokih.

Na Bovškem so sešteli za 7,1 milijona škode, od tega 477.000 evrov na občinski infrastrukturi, 700.000 evrov pa bo zahtevala sanacija državne ceste pred Trento. Tolminska občina je seštela za 3,2 milijona škode, tri milijone na vodotokih. Na Jezerskem je škode za 1,2 milijona, od tega so jo občinski popisovalci zapisali za 200 tisočakov. Iz Bohinjske Bistrice poročajo o 700.000 evrih škode.