Tiskane izdaje
Občine si v zadnjih letih zelo prizadevajo, da bi ohranile svoje prebivalstvo. V želji, da se v večje kraje ne bi izselilo preveč mladih, mladim družinam in otrokom namenjajo precej ugodnosti. Nekatere občine so bolj radodarne od drugih, ni pa nujno, da so zaradi tega tudi bolj uspešne pri večanju števila občanov.
Prva pomoč, ki jo novopečeni starši lahko dobijo od občine, je pomoč ob rojstvu otroka. Večina občin podeljuje pomoč okoli sto do dvesto evrov, velikokrat se višina viša tudi s številom otrok v družini. Najbolj radodarni slovenski občini sta Komen in Moravske Toplice. Obe namreč staršem ob rojstvu otroka podarita po tisoč evrov.
Komenski župan Danijel Božič je povedal, da želijo s tako visoko pomočjo povedati, da so otroci dobrodošli: »Vsakega novega otroka se razveselimo. In res jih je v zadnjih letih precej več. Trend je ugoden, bi bilo pa zelo perverzno reči, da je to zaradi naše pomoči. Ljudje se za otroke ne odločajo zaradi višine pomoči.« V Komnu se je sicer po podatkih statističnega urada lani rodilo 48 otrok.
Mladim družinam želijo v Komnu tudi drugače pomagati, zato jim namenjajo 10.000 evrov subvencije za obnovo stanovanja. »Subvencijo lahko dobijo, če so lastniki. S tem spodbujamo, da starši del hiše oziroma stanovanje prepišejo na mlade, ki tako tudi ostanejo v občini,« je razložil Božič. Dodal je, da se večje število otrok pozna tudi v vrtcu, ki so ga lani povečali: »Res je lepo, ko je več živžava v občini. Še mi starejši smo bolj poskočni.«
Poceni zemljišča
Občina Solčava je s 523 prebivalci tretja najmanjša po številu občanov. Da se ne bi še ti izselili, so se tudi v Solčavi odločili za precej visoko pomoč ob rojstvu otroka, vsakemu podarijo 250 evrov, kar je največ v Savinjski regiji (vsaj za prvega otroka). V občini še bolj kot na denarno pomoč stavijo na stanovanjsko politiko, kot je povedal župan Alojz Lipnik: »Za 700 kvadratnih metrov komunalno opremljene parcele boste pri nas skupaj s komunalnim prispevkom odšteli 20.000 evrov. V centru Rinka smo uredili tudi poslovne prostore za različne dejavnosti. Za delo na daljavo je vse pripravljeno.« Sicer pa Solčava sodeluje v različnih projektih za mlade, kot je poudaril Lipnik, iščejo rešitve za dijake in študente, da pri različnih nalogah sodelujejo in tako živijo s krajem. Za zdaj jim takšna politika uspeva, lani se je pri njih rodilo sedem otrok, v vrtcu jih je trenutno 17, kar je veliko več kot pred desetimi leti, ko so jih imeli le pet.
Solčava ni edina občina, ki obljublja pozitivno obravnavo za mlade družine. Subvencije najemnin za družine poznajo v številnih občinah, ki jim obljubljajo tudi lažji dostop do stanovanja in večjo hitrost za izdajo soglasij za gradnjo hiše. Komunalni prispevek pomagajo plačati v tudi Gorišnici. Kar za polovico manjši komunalni prispevek za gradnjo objektov pa imajo mlade družine v Središču ob Dravi. V občini Miren - Kostanjevica zaračunajo staršem, ki imajo stanovanjski kredit, deset odstotkov nižji prispevek za vrtec, v Piranu so starši s stanovanjskim posojilom uvrščeni v nižji plačilni razred za plačilo vrtca.
Sofinancirajo mlečne formule
Pomoč ob rojstvu otroka podeljujejo tudi v Zagorju, kjer je število prebivalcev lani preseglo 17.100, s čimer se je občina prvič zavihtela na prvo mesto med zasavskimi občinami. Zagorskega »bejbibuma« zadnjih let resda ni mogoče pripisati odloku o enkratni denarni pomoči družinam za novorojenca, ki so ga zagorski svetniki sprejeli pred devetimi leti, da bi pomagali mladim družinam. Denarna pomoč znaša 292 evrov, dobijo pa novorojenci še simbolično darilo. »Denar je seveda dobrodošel. Ta del pomoči je bolj 'praktičen'; ko prejmeš osebno čestitko župana in brisačo za otroka, pa ti je toplo pri srcu. Začutiš večjo pripadnost občini,« nam je zaupala ena zagorskih mamic. V devetih letih je iz zagorske občinske zgradbe na naslove staršev novorojencev romalo 1573 čestitk, prav toliko brisač, skupni znesek pomoči pa se je v devetih letih povzpel na 460.000 evrov. Največji prirast so v Zagorju beležili leta 2009, ko sta enkratno denarno pomoč prejeli 202 družini.
Poleg brisač v Zagorju pa novorojenčki po državi dobivajo tudi druga praktična darila. Namesto denarnega nakazila lahko prejmejo darilne bone: najbolj sta radodarni občini Bled, s 550 evrov vrednimi boni, in občina Gorje, z boni v vrednosti 420 evrov. V Domžalah in Trbovljah novorojenci prejmejo paket za nego, so pa tudi občine, kjer novorojenčki prejmejo le knjižno darilo. Tako je v Murski Soboti, na Igu, kjer otroke obdarujejo od rojstva do vključno 1. razreda osnovne šole. Čestitko in album prejmejo novorojenci v Moravčah, voščilo župana in spominsko knjigo dobijo v Škocjanu, knjigo o otroških boleznih in čestitko pa dobijo v Zavrču.
Med bolj nenavadnimi darili oziroma pomočmi ob rojstvu otroka so zagotovo plačila mlečnih nadomestkov. Poleg denarne pomoči mlečne formule sofinancirajo občine Kungota, Maribor, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj. Občina Kozje podari poleg denarne pomoči še sadiko visokodebelnega drevesa iz Kozjanskega parka, novorojenčki v občini Preddvor pa dobijo poleg denarja še ročno izvezene copatke. Le v Lendavi in v Razkrižju novorojenčki ne dobijo nič. V Lendavi se za mlade družine, kot pravijo, trudijo s stanovanjsko politiko, v Razkrižju pa se mladi starši enkrat na leto srečajo z županom.
Mladim prijazno
Radodarnost ob rojstvu še ne pomeni, da bo občina imela vedno več občanov. V Moravskih Toplicah, kjer družini novorojenca podarijo tisoč evrov, in v Osilnici, kjer podarijo 600 evrov, so lani po podatkih statističnega urada beležili negativni naravni prirast, torej več smrti kot rojstev.
Da bi se občine za mlade trudile vse do njihovega 29. leta, že nekaj let obstaja pomoč pri usmeritvah v obliki certifikata Mladim prijazna občina. Certifikat podeljujeta inštitut za mladinsko politiko in mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s skupnostjo občin Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja. Certifikate so doslej dobile Mestne občine Ljubljana, Maribor, Ptuj in Velenje ter občine Krško, Radlje ob Dravi, Sežana, Ajdovščina, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Sevnica, Šentjur in Žalec. Nove certifikate bodo občinam podeljevali konec septembra.
Certifikat lahko pridobijo tiste lokalne skupnosti, ki uspešno izvajajo ukrepe lokalnih mladinskih politik. Da se ne bi občina polenila pri delu z mladimi, se s prejetjem certifikata zaveže, da bo področje mladih še naprej sistemsko urejala in v štirih letih nivo učinkovitosti ohranila oziroma dvignila.
