Za odpravo prohibicije, ne le dekriminalizacijo

Ljubljana – Čeprav je dekriminalizacija marihuane v svetu na zmagovitem pohodu, celo slovenska vlada je z uredbo letos končno dovolila uporabo THC za zdravljenje, je še naprej veljavni model prohibicije drog na splošno neuspešen. Samo regulacija marihuane, čeprav ima pozitivne učinke, ne more omiliti ogromne škode, ki jo povzroča jalova vojna proti prohibiciji drog.

O neuspehih uveljavljenega modela prohibicije so govorili tudi na današnjem javnem posvetu o legalizaciji drog, ki so ga v Ljubljani pripravili Evropski študenti za svobodo (European Students For Liberty) skupaj z organizacijo Ibex, Mladi za svobodno prihodnost. Posvet je del globalne kampanje za končanje vojne z drogami, ki izhaja iz negativne bilance te vojne: na milijone obsojenih in zaprtih ljudi, hkrati pa nenehna rast prometa z drogami in števila uporabnikov.

Temeljno načelo organizatorjev posveta je, da je prohibicija drog zaradi družbenih in ekonomskih učinkov dolgoročno škodljiva, pohvalna pa so vsa prizadevanja za legalizacijo marihuane, čeprav to ne odpravlja prohibicije v celoti, pravi Rok Novak, lokalni koordinator gibanja, ki je povezoval posvet. Tudi delna dekriminalizacija je namreč boljša kot nič, ugotavlja Novak, navajajoč primer Portugalske, ki je droge, vključno s trdimi, dekriminalizirala že leta 2001. Število uporabnikov – tudi med mladimi – od takrat upada, opazen pa je tudi znaten premik uživalcev od trdih drog k mehkim. Z ekonomske plati pa je zanimiv primer Kolorada, saj je bilo zaradi legalizacije konoplje v pol leta odprtih 10.000 novih delovnih mest.

Izkušnje iz Kolorada pa niso samo pozitivne, je povedal aktivist Tomaž Koren, ki se veliko ukvarja z industrijsko konopljo na Slovenskem. Navedel je podatek iz Forbesa, da je ameriška zvezna država Kolorado s taksami na legalno prodajo marihuane zbrala v prvi polovici leta 21,5 milijona dolarjev manj davkov od načrtovanih 33,5 milijona. Zaradi 27,9 odstotne obdavčitve so se kadilci trave očitno odločili, da jo bodo še naprej kupovali na črnem trgu, ker je ta pač cenejši. Številke kažejo, da bo letos komaj 60 odstotkov nakupov legalnih, ostali pa bodo napravljeni na črnem trgu.

Evropski študenti za svobodo posebej opozarjajo tudi na vprašanje človekovih osebnih svoboščin, ki jih oblasti teptajo s prohibicijo drog, ker s tem utrjujejo paradigmo, da lahko država predpisuje posamezniku, kaj je zanj dobro. Svoje poglede na prohibicijo drog sta predstavila tudi srbski aktivist Ratko Nikolić, član izvršnega odbora European Students For Liberty, ter Marko Pavlišič, v prejšnjem sklicu poslanec državnega zbora in podjetnik, ki se je pred časom kot prvi poslanec odmevno zavzel za popolno legalizacijo marihuane.