Za ohranitev vitalne populacije volkov

Država mora evropski komisiji pojasniti odstrel, ki je v nasprotju z direktivo.

Objavljeno
18. november 2012 22.30
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Osnutek akcijskega načrta upravljanja populacije volka v Sloveniji do leta 2017 ohranja odvzem volka iz narave kot način poseganja v populacijo. Sodelavec projekta SloWolf Miha Krofel je prepričan, da bi z načrtom populacijo lahko ohranjali vitalno, zmanjšali število konfliktov z ljudmi in škodo na rejnih živalih zmanjšali za polovico. Načrt bo v javni obravnavi do 10. decembra.

Akcijski načrt upravljanja populacije volka, ki bi to vrsto dolgoročno ohranil ob čim manjšem številu konfliktov med volkovi in ljudmi, je del strategije ohranjanja volka in trajnostnega upravljanja z njim. Tako kot strategijo, ga bo sprejela vlada. Ker pa je izdelava načrta del projekta SloWolf, ki se financira tudi z denarjem iz programa Life+, mora država do 24. decembra Evropski komisiji poročati, ali bo načrt res sprejet že letos. Do tokrat mora država pripraviti tudi pojasnila o odstrelu volkov, ki je v nasprotju s habitatno direktivo.

Sodelavec projekta SloWolf Miha Krofel pravi, da je v načrt upravljanja vključeno vse razpoložljivo domače in tuje znanje. Da bi bil sprejet z najširšim konsenzom, so pri pripravi sodelovala ministrstva, znanstvene ustanove, zavoda za varstvo narave in za gozdove, kmetijsko-gozdarska zbornica, parki in različna društva. Vendar Krofel opozarja, da bo ključno izvajanje: »Če se bodo akcije izvajale, kot je načrtovano, se bo upravljanje z volkom bistveno izboljšalo, zmanjšali pa se bodo tudi konflikti z ljudmi.« Poseganje v populacijo bo še vedno mogoče z odstrelom, vendar bo ta načrtovan tako, da bo populacijo ohranjal vitalno in da bo ohranjal naravno strukturo tropov.

Bo ministrstvo zagotovilo denar?

Za škode na rejnih živalih načrt predvideva, da bi jih z dodatnimi zaščitnimi sredstvi za preprečevanje napadov zmanjšali za polovico; v prvi polovici letošnjega leta jih je bilo 137, lani 447, predlani 575. Prav tako bi uvedli nadzor nad izvajanjem dogovorjenih ukrepov, še zlasti pri rejcih z največjim številom škod. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) bo spremenilo 92. člen zakona o ohranjanju narave, ki govori o obveznostih lastnika pri preprečevanju nastanka škod, pa tudi pravilnik o načinih varovanja premoženja.

Monitoring populacije volka zdaj poteka v okviru projekta SloWolf, po izteku projekta aprila 2013 pa ga bo morala prevzeti država. Predstavniki MKO ocenjujejo, da je projekt SloWolf zelo dober, zato rezultatov ne bo problem prenesti v upravljavsko prakso. Vendar za zdaj na ministrstvu še ne vedo, če bo za to denar; samo za nujne ukrepe za zmanjšanje škodnih primerov bi morala država zagotoviti najmanj 65.000 evrov na leto. Miha Krofel pri tem opozarja, da bi učinkovito varovanje drobnice ter preureditev sistema izplačevanja odškodnin, ki bi spodbujal boljše varovanje živine, pomenila prihranek davkoplačevalskega denarja.

Renata Karba iz spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen, projekta Umanotere, pravi, da pozdravljajo začetek sprejemanja akcijskega načrta, saj so ga tudi sami zahtevali s peticijo. »Naše zahteve po moratoriju odstrela volkov v obdobju 2012/2013 pa ministrstvo ni upoštevalo. Ker tudi v akcijskem načrtu ni povedalo, ali je v skladu s habitatno direktivo EU preverilo, ali obstaja druga možnost uravnavanja populacije, bomo pripravili pripombe na osnutek akcijskega načrta,« pravi Karba.