Za pepel umrlega zaračunavajo v nedogled

V nasprotju z večino drugih pokopališč v Radencih položnice pošiljajo vsako leto znova.

Objavljeno
16. januar 2018 09.12
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Radenci − Svojci, ki se odločijo za raztros pepela pokojnikov, morajo na pokopališču v Radencih za uporabo zelenice, ki so jo uredili za ta namen, plačati letno pristojbino v višini 15 evrov. Pristojbine ne zaračunavajo le za leto raztrosa, temveč položnice pošiljajo tudi vsa leta naprej. V Sloveniji, kjer je vse več pokopališč z možnostjo raztrosa pepela umrlih, je to zelo redka praksa.

Od upravljavcev pokopališč, ki smo jih poklicali, nekakšno letno grobnino za prostor z raztresenim pepelom zaračunavajo samo še na ljubljanskih Žalah, v odboru pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa se jim vsakoletno zaračunavanje pristojbine zdi nesprejemljivo.

Pokopališče v Radencih upravlja tamkajšnja krajevna skupnost. Svetovalec za krajevne skupnosti v radenski občinski upravi Janez Ivanuša pravi, da je plačilo pristojbine namenjeno vzdrževanju pokopališča, ker ob pogrebnem obredu z raztrosom pepela ne zaračunajo nobenih stroškov razen morebitne uporabe mrliške vežice. »Tudi ta del pokopališča je treba vzdrževati, kositi travo, urejati zasaditev, občina pa je vložila nekaj denarja in postavila kamnito obeležje in podstavek za sveče,« pravi Ivanuša.

Za zdaj plačujejo vsi svojci

Kar se tiče obdobja plačevanja te pristojbine, pojasnjuje, da je tako kot pri grobovih trajanje pogodbe neomejeno: »Svojci grob imajo in zanj plačujejo, dokler so ga pripravljeni imeti, in enako je s prostorom za raztros. Res pa je, da lahko grobove, za katere svojci več ne plačujejo, po dvajsetih letih odstranimo, na prostoru za raztros pepela pa ni kaj odstraniti in zato bi svojci teoretično lahko prenehali plačevati kadarkoli brez posledic.«

Toda svojci vseh enajstih pokojnikov, od katerih so se do zdaj na radenskem pokopališču poslovili z raztrosom pepela na pokopališču, so lani vestno plačali obveznost in ne kažejo namere, da bi pristojbino prenehali plačevati. Na položnicah, ki jih dobijo, je pri površini grobnega mesta navedeno: do nič kvadratnih metrov.

Komunala Novo mesto ima na enem od pokopališč poseben prostor za raztros pepela že sedemnajst let, vendar svojcem ne zaračunavajo letne pristojbine, pravi vodja pogrebne in pokopališke službe Rafaela Šegedin. Uporabo zemljišča za raztros pepela zaračunajo enkrat, ob raztrosu, cena pa je dobrih 90 evrov, potem pa svojci s tem prostorom nimajo več stroškov.

Enak sistem s pol nižjim enkratnim plačilom ob raztrosu imajo v Komunali Nova Gorica. Vodja pogrebne službe Silvan Laznik pravi, da se jim ne zdi umestno zaračunavati letne pristojbine ali najemnine za nekaj, česar pravzaprav ni, urejanje in vzdrževanje tega dela pokopališča pa se poplača z enkratnimi zneski ob vsakokratnih raztrosih, ki jih imajo od deset do 15 na leto.

Vsakoletno plačevanje nesprejemljivo

Predsednica odbora pogrebnih in pokopaliških dejavnosti na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Jožica Cojf se strinja, da je vsekakor treba nekako pokrivati tudi stroške vzdrževanja in urejanja delov pokopališč za raztros pepela, čeprav tu ni grobov, prav tako ne obeležij z imeni. »Toda po mojem mnenju je za to primerno le enkratno plačilo ob storitvi in nič več kot to. Saj je smisel raztrosa pepela prav to, da svojcem ne nalagamo obveznosti in stroškov. Poleg tega bi se lahko ob letni pristojbini čez leta zgodilo, da bi upravljavci pokopališča služili na ta račun, saj bi stroški vzdrževanja ostajali vedno enaki, tistih, ki bi plačevali, pa bi bilo vedno več. Letno plačevanje se mi zato ne zdi sprejemljivo.«