Za pomoč pri bombi zdaj zaprosili ameriško vojsko

Datum uničenja bombe sredi Piranskega zaliva je prestavljen za nedoločen čas.

Objavljeno
02. julij 2014 22.25
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Piran – Slovenija je včeraj zaprosila za pomoč predstavnike ameriške vojske v Sloveniji, da proučijo možnosti najbolj varnega in za okolje najmanj škodljivega uničenja letalske bombe na dnu morja sredi Piranskega zaliva. V ponedeljek so dokončno spremenili načrt: civilna zaščita je upoštevala mnenja številnih strokovnjakov in za nedoločen čas prestavila datum uničenja.

»Za spremembo načrta smo se odločili po tehtnem premisleku, upoštevanju vseh novih okoliščin in mnenj številnih strokovnjakov, s katerimi smo se pogovorili tudi v ponedeljek. Ugotovili smo, da sredi poletja ni primeren čas za uničenje in da še nismo izčrpali vseh možnosti. Zato smo datum uničenja prestavili za nedoločen čas, najkasneje do februarja ali marca prihodnje leto. Dotlej bomo poskušali pripraviti vse za kar najprimernejše uničenje. Seveda pa bo ves ta čas veljala naša odredba o prepovedi sidranja in zadrževanja ribičev ali potapljačev v primerno varni razdalji od mesta potopljene bombe,« nam je povedal Branko Drevodel, namestnik generalnega direktorja uprave RS za zaščito in reševanje.

Pomoč morda septembra

Ravno včeraj je Drevodel obiskal predstavnike ameriške vojske, ki delujejo v Office of Defense Cooperation, agenciji ameriškega veleposlaništva v Ljubljani. Ker je letalska bomba ameriške izdelave, imajo predstavniki ameriške vojske najverjetneje tudi največ izkušenj z uničevanjem takih bomb. »Z ameriškimi vojaki smo pred več kot desetletjem že sodelovali, ko smo v našem morju iskali stare neeksplodirane bombe in mine. Tedaj smo se omejili na iskanje in varovanje. Zdaj pa smo izvedeli, da pride septembra v Slovenijo vojaška ladja ameriške mornarice, na kateri bodo tudi strokovnjaki za takšne bombe. Morda bodo lahko oni svetovali ali celo kaj več. O tem se bomo še dogovarjali. Odgovore pričakujemo v mesecu ali dveh,« je včeraj povedal Branko Drevodel.

Na prestavitev uničenja bombe je vplivalo več dejavnikov. Na prvem mestu je bilo novo spoznanje, da je bomba približno dvakrat večja, kot so sprva ocenili. Kasneje pa so ugotovili, da eksplozija take bombe lahko učinkuje v polmeru treh kilometrov. To pomeni, da bi detonacija lahko z udarnim valom vplivala tudi na mesto Piran in na polotok Savudrija (ki sta oddaljena manj kot tri kilometre). Poleg tega ni povsem jasno, kako bi podvodni pok in prenos zvoka vplivala na ribogojnico Fonda (v kateri je približno milijon mladic). Čeprav je ribogojnica nekaj več kot tri kilometre stran, bi pok nedvomno vplival na ribe.

Grožnja za okolico

Vlado Malačič, vodja Morske biološke postaje Piran, je predlagal pristojnim službam, naj temeljito proučijo vse strokovne študije, ki jih imajo o tovrstnih vplivih na ribe. Irena Fonda je opozorila na svojo bojazen, da bi zaradi vplivov udarnega vala in poka izgubili veliko rib, zato je zahtevala, da bi ji morala država v tem primeru zagotoviti odškodnino. Ta pa ne bi bila ravno nizka. Robert Turk iz območne enote zavoda za varstvo narave, je povedal, da je poleti v našem morju veliko želv, Tilen Genov iz društva Morigenos pa, da se v tem času zadržuje veliko delfinov, zdaj tudi z nekaj mladiči.

Odločne pomisleke nad takim uničenjem bombe sta pred dnevi izrazila tudi profesor Jože Štirn (soustanovitelj Morske biološke postaje) in arhitekt Andrej Čufer. Slednji je predlagal, da bi bombo prepustili tujim strokovnjakom, ki znajo z ustreznimi rezalnimi stroji onesposobiti take bombe. »Vse ponudbe, ki smo jih dobili, so govorile o rezanju bombe na kopnem. Samo eno podjetje nam je doslej poslalo ponudbo, da bi lahko rezali pod vodo, vendar bi to lahko izvedli le na globini dveh metrov. Ko smo jim omenili globino 21 metrov, so od ponudbe odstopili,« je dejal Drevodel in opozoril, da so jih z več naslovov (slovenska policijska uprava, strokovnjaki iz Estonije in Avstrije) opozorili, naj bombe nikar ne premikajo. To pa zato, ker je resnično zelo nevarna. Enkrat je eksplodirala, ko so jo hoteli na neki predstavitvi onesposobiti z rezanjem. »Zato je načrt, da bi bombo nekoliko dvignili in jo od daleč odvlekli stran od maone, skoraj povsem izključen,« je včeraj dejal Drevodel. Če je bomba res tako občutljiva, je vprašanje, kdo in kako se jo bo upal lotiti z rezalno napravo. Bomba s svojimi dilemami in precejšnjo grožnjo za okolico ostaja ob potopljeni maoni. Potapljači in trnkarji ne smejo k njej. V civilni zaščiti so si vzeli čas za temeljit premislek in upanje na pomoč iz tujine.