Tiskane izdaje
Ljubljana – Pravoslavni verniki danes končujejo obdobje priprav na praznovanje božiča, ki se je začelo na dan sv. Nikolaja. V ljubljanski pravoslavni cerkvi so zanje pripravili 6000 badnjakov. V torek na treh bogoslužjih in čez ves dan v cerkvi sv. Cirila in Metoda pričakujejo od pet do šest tisoč ljudi.
Tudi za pravoslavne vernike je božič, ki ga praznujejo po julijanskem koledarju, družinski praznik, na katerega se pripravljajo s šesttedenskim zapovedanim postom.
Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković pravi, da gre za čas, ki je namenjen izkazovanju ljubezni do sočloveka, podiranju ovir med ljudmi in spravi. Tudi še danes, na badnji dan, velja post, ponavadi pripravljajo ribe, vendar za jutrišnji, božični dan že pečejo odojke ali jagenjčke, tako imenovano pečenico. V treh nedeljah pred božičem opravijo tudi vsa obdarovanja in se na božič ne obdarujejo. Le v slamo, ki poleg hrasta sestavlja badnjak, dajo za otroke nekaj sladkarij in orehov.
Na božični dan gospodinja zgodaj zjutraj s posvečeno vodo pripravi poseben kruh, tako imenovano česnico, v katerega poleg moke vmesi tudi nekaj listkov badnjaka in koščkov odojka oziroma jagenjčka. Če je pri hiši srebrni ali zlati kovanec, tudi ta sodi v praznični kruh, ki je prvi obrok vseh članov gospodinjstva. Pravoslavni verniki si božič voščijo z besedami Hristos se rodi (Kristus je rojen), kot odgovor pa povedo Vaistinu se rodi (Zares je rojen). Ker je božič družinski praznik, se ta dan ne obiskujejo, ampak ga praznujejo v krogu družine.
»Na božični dan bo v ljubljanski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda prvo bogoslužje ob 10. uri, drugo ob 17. in nato še polnočnica.
Za naše vernike smo pripravili šest tisoč badnjakov (hrastovih vejic), saj pričakujemo, da bo toliko vernikov na božič tudi obiskalo našo cerkev, od sv, Nikolaja pa do sv. Save pa jih bo od 10.000 do 15.000,« pravi Peran Bošković.
Po uradni statistiki živi v Sloveniji okoli 45.000 pravoslavnih vernikov.
Pravoslavno novo leto bo teden dni po božiču.
