Tiskane izdaje
Analiza materialov, s katerimi Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH) sanira več deset hektarov veliko degradirano območje med trboveljsko in hrastniško občino, je z izjemo enega vzorca odgnala sume, da se odlagajo tudi nevarni odpadki. Navoz »spornega «komposta iz Vrhnike je začasno ustavljen, pepel pa vlažijo. Zadrževanje na tem območju je brez tveganja za zdravje, mirijo na RTH.
Analizo oziroma vzorčenje na petih lokacijah rudniških površin od Bukove gore do Ojstrega in območja nad Savskim poljem sta opravljali dve instituciji, ki ju je RTH zaradi pritiskov občanov in okoljskih aktivistov najel za raziskavo domnevno sumljivih materialov na degradiranih površinah. Prašenje in občasen smrad, zlasti pa težki tovornjaki z vseh koncev države, ki na območje Bukove gore tudi ponoči vozijo material, sta vsaj že dve leti dvigovala pritisk občanom Trbovelj. Direktor RTH Jani Žlak, ki je vodenje podjetja prevzel januarja, je sklenil narediti konec ugibanjem, kaj se v resnici dogaja na površinah RTH in preveriti, kako se dokumentacija ujema s stanjem v naravi. Neuradno bo »odganjanje strahu« RTH stalo krepko prek 20.000 evrov.
Po podatkih rudniških »papirjev« na površine vozijo pepel in žlindro iz krškega Vipapa, digestat iz ihanske Bioplinarne in kompost iz vrhniške kompostarne CRO. Okoljsko dovoljenje RTH sicer dovoljuje sanacijo površin s pepelom, žlindro in kotlovnim prahom ter elektrofiltrskim pepelom iz kurilnih naprav na premog. Samo v kadunjo v Bukovi gori so doslej odložili že okrog pol milijona kubičnih metrov pepelov, domala še enkrat toliko jih bodo za izravnavo kadunje še morali.
Večina meritev petnajstih parametrov na petih lokacijah RTH ni bila sporna, zataknilo se je pri kompostu, v katerem so odkrili bakterijo E. coli in pri pepelu, v katerem so bile povišane vrednosti za barij, selen in kloride. »Prekoračitve snovi v pepelu so posledica nepravilnega vlaženja,« je pojasnil Žlak in dodal, da vrednosti niso presegale mejnih za nenevarne odpadke ter da so tudi v tem primeru že ukrepali: pepel iz Krškega dovažajo v zaprtih vozilih.
Meritvi komposta v dveh laboratorijih pa sta se nenavadno razlikovali: v prvem je bila prisotnost bakterije 60 odstotkov pod dovoljeno mejno vrednostjo - 420 enot CFU (število mikroorganizmov v vzorcu) na gram sveže snovi, v drugem 20 odstotkov nad njo (1200 enot CFU na gram); meja je 1000 enot na gram. Zato je RTH zahteval še drugo vzorčenje, ki so ga izvedli v teh dneh; rezultate pričakujejo v prihodnjih tednih.Sicer pa so tudi vsebnosti živega srebra v vrhniškem kompostu, ki naj bi bil prvorazreden, ustrezale dovoljenim za drugorazredni kompost.
Poslej bo lahko mirno spal tudi bivši direktor RTH Bojan Jelen, na katerega so letela sumničenja, da poskuša finančno stanje podjetja reševati tudi z »umazanim denarjem« oziroma z odlaganjem odpadnih produktov. »Jelenu lahko očitamo le«, pravi Žlak, "da ni prej naročil analize in pomiril ljudi."
