Za prijavo škode po poplavah rok podaljšan do 24. oktobra

Za podaljšanje roka je do prvotnega roka, to je ponedeljka, 20. oktobra, zaprosilo 12 od 125 občin.

Objavljeno
21. oktober 2014 15.52
rajsek/poplave
Je. G., Delo.si, STA
Je. G., Delo.si, STA
Ljubljana − Uprava RS za zaščito in reševanje je do 24. oktobra podaljšala rok, do katerega morajo v septembrskih poplavah prizadete občine vnesti podatke o škodi po poplavah v spletno aplikacijo Ajda. Za podaljšanje roka je do prvotnega roka, to je ponedeljka, 20. oktobra, zaprosilo 12 od 125 občin, so za STA pojasnili na upravi.

Uprava za zaščito in reševanje je 19. septembra letos izdala sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav, ki so vzhodno polovico Slovenije prizadele med 12. in 16. septembrom. Zaradi dolgotrajnejšega deževja in močnejših nalivov so takrat predvsem Dolenjsko, Posavje in Pomurje prizadele narasle vode, ki so se na nekaterih območjih zadržale več dni, v celotni vzhodni polovici države pa so se razbesneli številni hudourniki in sprožili številni plazovi.

Že predhodne ocene lokalnih skupnosti so pokazale, da je škode za več kot 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (več kot 2,5 milijona evrov), zato je uprava izdala sklep o ocenjevanju škode. V njem je 125 občinam naložila, da zberejo vloge občanov, ki so utrpeli škodo na stvareh in infrastrukturi, in podatke v aplikacijo Ajda vnesejo do vključno 20. oktobra, rok pa je zdaj podaljšan do 24. oktobra.

Še preverjajo ocene škode

Kot so za STA še pojasnili na upravi, so regijske komisije za ocenjevanje škode, ki morajo podatke preveriti, na terenu in preverjajo ocene. Šele na podlagi preverjenih podatkov bo te lahko uprava obdelala in pripravila poročilo, ki ga mora pred obravnavo na vladi potrditi še državna komisija za ocenjevanje škode. Končno oceno škode bo državna komisija obravnavala predvidoma v začetku novembra, pojasnjujejo na upravi.

Ocenjevanja škode zaključujejo tudi ministrstva in druge ustanove. Škodo na gozdnih cestah ocenjuje Zavod za gozdove RS, na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, gospodarsko ministrstvo škodo v gospodarstvu, infrastrukturno ministrstvo pa škodo na državnih cestah.

Z zavoda za varstvo kulturne dediščine so sicer konec prejšnjega tedna za STA sporočili, da ocenjena škoda na kulturni dediščini po septembrskih poplavah znaša skoraj milijon evrov in da je največja v Kostanjevici na Krki.

Če bo skupna škoda presegala 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države, kar je okoli 210 milijonov evrov, lahko Slovenija kot država članica EU zaprosi za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU.