Za psihično razbremenitev otrok

O tem, zakaj potrebujemo zagovornika otrok, smo se pogovarjali z namestnikom varuhinje človekovih pravic Tonetom Dolčičem.

Kaj se je v sedanjem sistemu izkazalo za slabost, da smo se odločili za zagovornika otrok?

Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da ima otrok pravico do svobodnega izražanja svojih mnenj v vseh zadevah v zvezi z njim. Konvencija se sicer uporablja neposredno, vendar je treba način uresničevanja te pravice določiti z zakonom, saj le to zagotavlja, da bodo različni oblastni organi pri svojem delu to pravico tudi dosledno spoštovali. Namen zagovorništva je okrepiti otrokov položaj v vseh postopkih oziroma v vseh zadevah, kjer se odloča o njegovih pravicah. V sedanji ureditvi se zagovorništvo zagotavlja v pilotnem projektu, ki ga koordinira varuh človekovih pravic, ko pa bodo uveljavljene dopolnitve zakona, bo to postala redna naloga varuha, pridobitev mnenja otroka pa dolžnost vseh organov (centrov za socialno delo, sodišč ...). V sedanji praksi organi, ki odločajo o otrokovih pravicah, pogosto presojajo le na podlagi zaslišanj staršev in mnenj izvedencev, o otrokovih željah pa se včasih sploh ne sprašuje, kaj šele upošteva.

Zagovornike otrok že imamo, kdo so in kdo bodo novi?

Zagovorniki otrok so zdaj strokovnjaki zelo različnih področij, ki opravijo posebno usposabljanje in izpit, takšna ureditev je predvidena tudi po uveljavitvi dopolnitev zakonske ureditve. Pogoji glede neoporečnosti zagovornika so zelo strogi, saj bodo delali z otroki, kjer smo že zdaj zelo pozorni na kakršnekoli napake pri njihovem delu, odnosu do otrok in podobno. S soglasjem obeh staršev bo zagovornika postavil varuh, brez soglasja pa ga bo lahko postavil center za socialno delo ali sodišče. Pobudo za imenovanje zagovornika bo lahko vložil vsakdo, ki bo menil, da otrok ne more uresničiti pravice, da izrazi svoje mnenje. Predlog zakona izrecno določa, da zagovornik ni otrokov zakoniti zastopnik. To pomeni, da ne bo vstopil v položaj otrokovih staršev, ampak bo pomagal le otroku.

Povejva konkretno: starša se ločujeta, sta v konfliktnem razmerju, otrok je žrtev tega razmerja, kako mu bo zagovornik pomagal?

Zagovornik bo otroka psihično razbremenil konfliktnega razmerja in mu zagotovil oporo v postopkih, ko se odloča tudi o njegovi pravici do stikov z obema staršema. Otrok bo lahko neobremenjeno izrazil svoje želje, pri kom bi želel živeti in kako bi imel rad urejene stike z drugim staršem.

Kakšna bo teža zagovornikovih izjav v konkretnih postopkih?

Teža otrokovih izjav – in ne zagovornikovih – v postopkih bo takšna, kot jo bo določila praksa. Nekatera sodišča že zdaj pogosto pridobijo mnenje otroka in ga tudi upoštevajo, druga pa bodo morala tako prakso uvesti. Organ, ki odloča o otrokovih pravicah ali koristih, mora v svoji odločitvi posebej utemeljiti, kako je upošteval otrokovo izjavo in deloval v otrokovo največjo korist. Menim, da bo opustitev te dolžnosti pomenila bistveno kršitev, ki jo bo mogoče uveljaviti v pritožbenih postopkih.