Za ribiče nadloga, za DOPPS domorodna ptica

Povsem nasprotna mnenja o škodi, ki da jo v slovenskih vodah povzroča nenasitni plenilec.

čet, 08.12.2016, 09:00
Stališče Zavoda za varstvo narave RS:


- poseg v populacijo kormorana je mogoč zaradi varstva rib in zaradi preprečevanja škod na ribiških območjih,

- ZRSVN je predlagal odstrel 5% lokalne populacije kormorana, skladno s strokovnimi smernicami, kar znese 106 kormoranov letno,

- poleg odstrela kormoranov je potrebno izvajati tudi plašenje (odstrel je le podpora plašenju),

- odvračanje kormoranov (plašenje in streljanje skupaj) se lahko izvaja do 28.2.2017, na izlivnem delu Mirne in Krke pa se plašenje (ne pa tudi odstrel) podaljša do 30.4. na Krki oz. do 31.5. na Mirni,

- plašenje se lahko izvaja na Soči, Savi, Sori, Unici, Ljubljanici, Savinji, Mirni, Krki in Kolpi ter njihovih pritokih, vendar le na omejenih odsekih. Drava in Mura sta naravovarstveno izredno pomembni reki, tako da tam streljanje kormoranov ni sprejemljivo,

- glede na to, da je glavni razlog za plašenje in streljanje kormoranov upadanje ribjih populacij in s tem povezana škoda, ki jo trpijo ribiči, je potrebno na problematiko streljanja kormoranov gledati nekoliko širše. Velik del upada ribjih populacij je povezanih s spremembami v habitatu rib (neprimerno odstranjevanje obrežne zarasti, regulacije strug, pregrade brez ribjih stez, prevelik odvzem vode, onesnaženost voda itd.). Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da samo z ureditvijo habitata ne bomo rešili vseh težav. Kormoran je prehranski oportunist, kar pomeni, da pleni tiste ribe, ki so v neki vodi najbolj pogoste. Njegov vpliv na populacije rib pa je lahko zelo različen. V globokih vodah je njegov vpliv na ribe minimalen, v plitvih vodah pa je njegov učinek na ribe veliko večji. Še posebej to velja za drstišča rib, kjer so ribe v času drsti najbolj ranljive. Na teh ključnih delih vodotoka, je zato potrebno tudi odvračanje kormoranov.

Ljubljana – Če ni soglasja, ali je pri nas veliki kormoran domorodna ali tujerodna vrsta ptice, potem ni čudno, da tudi ni rednega državnega soglasja za plašenje in odstrel ptice. Zaradi nenasitnega plenilca rib ribiči obupujejo in protestirajo pri vladi, v Društvu za proučevanje in opazovanje ptic (DOPPS) pa jim vračajo, da z vlaganjem tujerodnih rib sami sebi povzročajo večjo škodo.

»Na rdečem seznamu ogroženih vrst rib in obloustk v sladkih vodah je 55 vrst rib, ki jih je država dolžna zavarovati. Po direktivi EU je dovoljeno zmanjšanje osebkov tiste zavarovane vrste, ki povzroča škodo na drugih vrstah. Ribiči zahtevamo, da se to načelo nedvoumno in takoj uveljavi z namenom varovanja naših domorodnih vrst rib,« vlado opozarja predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) Miroslav Žaberl.

Kormorana ribiči opažajo približno četrt stoletja, ko se je začel ribji stalež zaradi izginjanja večjih onesnaževalcev slovenskih rek krepiti. »Zaradi nenavajenosti rib na te plenilce je bil učinek zimskih plenjenj kormoranov porazen. Na nekaterih rekah se je populacija domorodne ribje vrste lipana zmanjšala tudi za 90 odstotkov v primerjavi s stanjem pred pojavom kormorana, ponekod pa so ihtiološke raziskave pokazale celo izpad celotnih velikostnih razredov rib vseh vrst in starosti, kar je značilna posledica plenjenja kormoranov,« navaja Žaberl. Po njegovem je nesorazmerna rast populacije posledica zaščite gnezditvenih območij po sprejetju evropske direkcije o pticah leta 1979. Pri nas je kormoran dodatno zavarovan še z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Praksa plašenja in delnega odstrela ni bila redka, predvsem v zadnjem letu pa se je zapletalo še z državnim soglasjem. Ker Slovenija nima letne odločbe upravljanja kormorana, je morala RZS na agencijo za okolje Arso vsako leto nasloviti vlogo. Četudi z načelno podporo strokovnih služb zavodov za varstvo narave in ribištvo, je Arso zaradi pritožb DOPPS vlogo v odločanje prepustil okoljskemu ministrstvu.

 


Trajna ekološka škoda

Zaradi birokracije lansko zimo ribiči plašenja niso izvajali, preventivno pa so za letošnjo zimo vlogo oddali že januarja. Aprila so dobili potrjeno odločbo, a je maja sledila pritožba DOPPS, ministrstvo za okolje pa je primer vrnilo v odločanje Arsu šele sredi oktobra. »Takšno neodločanje je po našem mnenju nedopustno. Če nam tudi letos ne bo omogočeno izvajanje plašenja in odvzema osebkov velikega kormorana, bo na domorodnih in ogroženih vrstah rib nastala trajna ekološka škoda,« je ogorčen Žaberl. »Ne moremo razumeti, kako je lahko taka vrsta absolutno zavarovana ob dokazljivem povzročanju resne škode na domorodnem in ogroženem ribjem življu. Ne nazadnje je bilo to dejstvo upoštevano pri prejšnjih odločbah prvostopenjskega organa, zato ne vemo, čemu taka sprememba prakse, čeprav se osnovni dejavniki niso v ničemer spremenili.«

Program upravljanja rib v celinskih vodah do leta 2021, ki ga je vlada sprejela konec leta 2015, potrjuje, da kormoran povzroča negativne posledice ne samo na lipanski vrsti, ampak tudi na drugih domorodnih vrstah rib, kot so podust, platnica, mrena in klen. V DOPPS v nasprotju z naštetim trdijo, da zaradi kormorana ni ogrožena nobena ribja vrsta pri nas. »Kormoran, tako kot vse preostale domorodne živalske in rastlinske vrste, ne povzroča nikakršne škode v naravi. Kot vrhunski plenilec na koncu prehranjevalne verige je njegova vloga pri ohranjanju ravnovesja v ekosistemu zelo pomembna. To, da je kormoran težava, je mnenje ribičev. Ti poganjajo kolesja te zgodbe, ki je nepotrebna,« pravi varstveni ornitolog Jernej Figelj.

Kormoran je domorodna ptica

Po njegovem so domorodne vse tiste vrste, ki so na nekem območju naravno razširjene, ta območja se lahko spreminjajo, živalske vrste pa jih lahko opuščajo ali na novo zasedajo: »Tako hitro ugotovimo, da je kormoran domorodna vrsta ptice. V Evropi jih nismo nikjer gojili v ujetništvu in jih spuščali v naravo.« Pravi, da kormoran ulovi tisto ribo, ki mu je najlaže dostopna: »Redke in ogrožene ribe so maloštevilne in tako je verjetnost, da bo kormoran uplenil redko vrsto, majhna. V nasprotju s pticami pa so slovenske reke in jezera prepolni tujerodnih vrst rib, ki so jih vnesli ribiči in nekatere še vedno vlagajo. Ponos slovenskega ribištva soška postrv je ogrožena zaradi vnašanja tujerodne potočne in ameriške postrvi, in ne zaradi kormoranov. Enako velja za primorsko podust in množico drugih rib.«

V Zavodu za ribištvo so povsem nasprotnega mnenja, zato so ministrstvu za okolje podali svoje mnenje v obsežnem gradivu za uredbo, ki da bo podlaga za dolgoročno upravljanje kormorana. »Zgodba je milo rečeno katastrofalna. Kormorani so se vrnili, pritisk na vode pa je neverjeten,« poudarja direktor zavoda Dejan Pehar. Izhodišče za soglasje o plašenju in odstrelu je štetje ptic, ki so ga izvajali ribiči skupaj z DOPPS, a se praksa menda ni posebej obnesla. Pehar dodaja, da je treba predvsem zavarovati območja s postrvjo, lipanom, podustjo in platnico, drstišča ter manjše vodotoke.

Prijavi sovražni govor