Tiskane izdaje
Solčava – Ministrica za okolje in prostor (MOP) Irena Majcen je lani obiskala največje plazove in obljubila vzdrževalna dela. Čeprav so jih izpeljali, državi za dokončanje sanacije samo šestih največjih plazov manjka 37 milijonov evrov. Ljudje, ki bivajo na vplivnih območjih, se ob čakanju držijo za glavo, saj so njihova življenja otežena tako zaradi plazu kot zaradi omejitev.
Macesnikov plaz v Solčavi je eden največjih v državi. Zemljina je najprej drsela za nekaj centimetrov na leto, po zelo »mokrih« letih 1990, 1991 in 1992 so začeli premike meriti v metrih. »Cesto, po kateri smo se takrat vozili v šolo, je od jutra do takrat, ko smo prišli domov, prestavilo za skoraj en meter. Otrokom so nam čez plaz položili deske z oporami, nekakšno kurjo lojtro, da smo ga lahko prečili,« se spominja direktorica solčavske občinske uprave Albina Štiftar. Po četrt stoletja se s plazom ukvarja še kar naprej.
Pristojne službe so Macesnikov plaz začele prvič reševati leta 1994, ko je meril okoli 20 hektarov. Dolg je bil 2,4 kilometra, širok od 40 do 200 metrov in debel od 8 do 25 metrov. Površinsko odvodnjavanje do leta 1998 je bilo precej jalovo. V tem času je plaz odnesel državno cesto Solčava–Sleme, bolj znano kot panoramska cesta nad Logarsko dolino, in zgradili so pontonski most, ki je v uporabi še danes. Leta 1996 je to isto cesto plaz porušil še pod pontonskim mostom, leta 1999 pa je večje premike ustavil skalni osamelec.
Strah pred plazom je bil in je še velik, saj bi v najslabšem primeru lahko zajezil Savinjo, kar bi bila katastrofa za vso dolino. Tako ni naključje, da so Macesnikov plaz vključili v zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001. V zakon so vključeni še plaz Stovže v občini Bovec, Slano blato v občini Ajdovščina, Podmark v občini Šempeter - Vrtojba, Strug v občini Kobarid ter plazišči Gradišče in Šmihel v občini Nova Gorica. Monitoringi kažejo na stalne premike na Macesnikovem plazu, plazišču Šmihel nad Ozeljanom in plazu Slano blato nad Lokavcem.
»Imamo veliko
Na območju Macesnikovega plazu je sedem večjih lastnikov kmetij. Helena Krivec z domačije Ramšak ni več lastnica, kmetijo je predala sinu, je pa ves čas živela s plazom in z bremenom vplivnega območja: »Ker plaz ni saniran, ne moremo nič večjega investirati. Tu je stara hiša, ki jo sin želi preurediti, da bi lahko v njej bivali turisti, pa je ne more. Ne moreš dobiti gradbenega dovoljenja, niti posojila, ničesar. Plaz nam neposredne škode sicer ni povzročil, posredno pa veliko!« Poleg tega Krivčeva priznava, da jih je bilo tudi strah: »Ne počutiš se prijetno, ko slišiš, kako štori pokajo in se smreke lomijo. Okoli leta 2000 so imeli načrt, da bi nas selili, vendar so potem plaz delno sanirali.« Delna sanacija je omogočila, da so z vplivnega območja izvzeli center Solčave, pove Štiftarjeva: »Na Solčavo je zelo vplivalo, da se več let ni smelo ničesar početi z zemljišči. Kar nekaj ljudi se je tudi odselilo.«
Kaj pa drugih 1193 plazov
Na MOP poudarjajo, da na sanacije vpliva zniževanje sredstev v proračunu: »V državnem proračunu v obdobju med letoma 2011 in 2015 za izvedbo načrtovanih ukrepov ni bilo zagotovljenih sredstev. Denar je bil na voljo le za vzdrževanje že izvedenih del in občasno izvedbo monitoringov premikov plazov.« V Solčavi opozarjajo, da so bila letošnja vzdrževalna dela prva po več letih in že nujno potrebna, saj so se zaradi stalnih premikov prestavile polcevi in je zato začelo zamakati med njimi, kanalete so bile zamašene. Območje se je tako spet namakalo.
Na sanacijo pa čaka še več kot tisoč drugih plazov, skupno naj bi jih bilo okoli 1200, za katere bi potrebovali več kot 100 milijonov evrov. Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč država sanira plazove, kjer nastane neposredne škode na stvareh za več kot 0,3 promila prihodkov državnega proračuna oziroma 2,5 milijona evrov. Sredstva dobijo lokalne skupnosti, vse skupaj na leto od štiri do šest milijonov evrov, vendar ta denar ni namenjen le za plazove, ampak tudi za odpravo posledic drugih naravnih nesreč. Poleg tega se vsi plazovi ne sprožijo samo po velikih naravnih nesrečah, zato so leta 2006 oblikovali posebno proračunsko postavko za sanacijo plazov malega in srednjega obsega, za katero pa že od leta 2010 ne zagotavljajo zadostnih sredstev.
V državi je trenutno najmanj 20 zemeljskih plazov, ki neposredno ogrožajo stanovanjske objekte, zaradi česar so morali nekaj družin začasno ali stalno izseliti. Njihova sanacija bi stala več kot pet milijonov evrov, in medtem ko jo za nekatere načrtujejo prihodnje leto, vsako večje deževje prinese nove primere.
