Za sindikate je nedopustno, da so delavci šele četrti v vrsti za poplačilo v stečaju

S predlaganimi amandmaji  k predlogu insolvenčnega zakona hočejo preprečiti poslabšanje položaja zaposlenih v stečajnih postopkih.

sre, 30.03.2016, 20:00

Ljubljana – Pred tretjo obravnavo novele insolvenčnega zakona so sindikati nezadovoljni z rešitvijo, ki se dotika statusa delavskih terjatev. Vsem poslanskim skupinam so že prejšnji teden poslali predlog amandmajev, s katerimi bi preprečili poslabšanje položaja delavcev v stečajnih postopkih.

Stečajna zakonodaja je prezapletena in nepregledna, postopki se začnejo prepozno in trajajo predolgo, se strinjajo predstavniki šestih sindikalnih central, ki so podpisali pobudo za dopolnitev novele. Lani sta bila končana 1002 stečajna postopka, od tega jih je bilo dobrih 78 odstotkov brez razdelitve stečajne mase. Poplačilo upnikov je bilo 14-odstotno, ta delež pa iz leta v leto pada. »Glede na to so izjave, da so delavske terjatve v stečajnih postopkih privilegirane, preprosto cinične,« je poudaril predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek.

Stečaja naj ne bi sprožili delavci

Z večino predlaganih sprememb v zadnji noveli zakona se strinjajo, posebej podpirajo podaljšanje obdobja pred začetkom stečajnega postopka, v katerem imajo neizplačane plače položaj prednostnih delavskih terjatev. Po drugi strani pa so zaskrbljeni, ker naj bi bile po novem delavske terjatve šele četrte v vrsti za poplačilo iz stečajne mase. Leta 2013 so bile uzakonjene ultraprednostne finančne terjatve, nastale v postopku preventivnega prestrukturiranja, ki se poplačajo pred prednostnimi, neposredno za stroški stečajnega postopka in zavarovanimi terjatvami. Kasneje se je dodatno razširil še nabor prednostnih terjatev, saj mednje šteje tudi kredite in poroštva za kredite po zakonu o državnih pomočeh. Ker so v isti skupini z delavskimi, sorazmerno zmanjšujejo delež njihovega poplačila.

Počivavšek se je obregnil tudi ob besede, večkrat izrečene v parlamentarni obravnavi novele stečajnega zakona, da so delavci privilegirani in da so v bistvu soodgovorni za skromno poplačilo, ker niso sami dovolj zgodaj sprožili stečaja svojega podjetja. »Tisti, ki to govorijo, niso bili nikoli niti blizu stečajni agoniji,« je dejal sindikalist, »in ne razumejo, da je nesprejemljivo zahtevati od delavcev, ki so eksistenčno odvisni od podjetja, da bodo vložili predlog za stečaj.« Sindikati pričakujejo od države, da bo v tem pogledu bolj dejavna. Oblikovati bi morala pravila, da bi lahko uvedla stečaj (morda prek inšpekcije za delo) po uradni dolžnosti, ko bodo izpolnjeni pogoji za začetek postopka iz naslova delavskih terjatev.

Vodilni, odgovorni za propad, izenačeni z delavci

Petru Majcnu iz KS90 ni šlo v glavo, zakaj v Sloveniji ne moremo dojeti delavskih terjatev enako kot npr. v Italiji, kjer imajo delavci absolutno prednost pred vsemi. Nenazadnje vsote delavskih terjatev sploh niso velike. Celo v delovno intenzivnih panogah jih običajno ni več kot 5 odstotkov vseh terjatev. Upnikom na primer nekaj deset tisoč evrov, odštetih na začetku, ne bi dosti pomenilo, medtem ko zaposlenim pomeni zelo veliko. To bi bilo ugodno tudi za jamstveni sklad, iz katerega črpajo delavci, ki se znajdejo v težkem položaju.

Majcen je opozoril na še eno nelogičnost: da se terjatve vodilnih kadrov, odgovornih za propad družbe, uvrščajo v isto prioriteto kot terjatve ostalih zaposlenih. Njihovi zahtevki so nekajdesetkrat večji od zahtevka posameznega delavca in marsikje poberejo večji del denarja za prednostna poplačila. Nekateri stečajni upravitelji so zahtevke vodilnih že izločili, a tu ni enotne prakse. Zato sindikati terjajo od države, naj jasno doreče pravila. To bi pospešilo stečaje in znižalo stroške.

Gre za spoštovanje človekovih pravic

»Insolvenčna zakonodaja ščiti banke, lastnike, kapitala in upnike,« pa razmišlja Andrej Zorko iz ZSSS. »Plačilo za opravljeno delo je temeljna človekova pravica. In če insolvenčni zakon terjatev delavcev ne postavlja na prvo mesto, pomeni, da ne zagotavlja spoštovanja in varovanja temeljnih človekovih pravic.« V tem delu je potrebna takojšnja celovita sprememba insolvenčne zakonodaje.

V okviru trenutnega zakonodajnega postopka – zakon je danes v tretji obravnavi v parlamentu, odprta pa sta praktično samo dva člena – so možnosti za uveljavitev vseh sindikalnih predlogov omejene. Ključne rešitve pa bi lahko vnesli: odpravili naj bi določilo o ultraprednostnih terjatvah (ki se poplačajo pred delavskimi), med prednostne terjatve pa naj bi šteli vse plače in nadomestila plač za zadnjih 12 mesecev pred začetkom stečajnega postopka, tudi neizplačan regres in stroške v zvezi z delom za to obdobje. Poslanci, ki so dobili v roke amandmaje sindikatov, se do njih niso opredelili, a če bo posluh za delavske pravice, jih bodo sprejeli.

Sindikati kot predstavniki delavcev bodo v prihodnje zahtevali tudi, da jih vlada vključi v oblikovanje zakonodaje, ki vpliva na življenje delavcev oziroma vseh državljanov. Kot je povedala Evelin Vesenjak iz sindikata Neodvisnost, ne bodo več dopuščali, da jih pritegne samo takrat, ko jih potrebuje. Tudi pri insolvenčni zakonodaji so bili imenovani v delovno skupino, a nikoli povabljeni na sestanek.

Prijavi sovražni govor