Za Slovenijo so Titovi avti vprašanje nasledstva

V srbskih medijih so se pred kratkim pojavile navedbe, da bo Srbija zahtevala vrnitev večine tako imenovanih Titovih avtomobilov iz zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Kot pravijo predstavniki muzeja, so od 17 avtomobilov, ki so neprecenljive vrednosti, štirje naša last, o preostalih trinajstih pa se bo odločalo v okviru pogajanj o nasledstvu nekdanje države.

Po nedavnem poročanju srbskih medijev se Srbija pripravlja, da bo od Tehniškega muzeja Slovenije zahtevala vračilo Titovih avtomobilov. V Večernjih novostih so navajali Oliverja Antića, srbskega predstavnika v mešani komisiji za nasledstvena vprašanja, ki pravi, da je od sedemnajstih avtomobilov v muzeju v Bistri enajst vozil, ki so v lasti Muzeja zgodovine Jugoslavije (nekdanji Spominski center Josip Broz Tito), dva pa pripadata Vojaškemu muzeju na Kalemegdanu.

O vsem tem smo povprašali direktorja Tehniškega muzeja v Bistri Oresta Jarha. Najprej nam je povedal, da se takšne izjave o zahtevah po vračilu pojavljajo skoraj vsako poletje, da tudi letošnje očitno ni izjema, nato pa razložil: »Titove avtomobile smo v muzej dobili v več korakih, skupaj jih je 17. Štirje so nam bili zanesljivo podarjeni in ti nikakor niso predmet pogajanj, so naša last. Potem sta bili še dve pogodbi o izposoji za določen čas, ki je potekla, ko je bilo konec Jugoslavije. Ena je bila sklenjena z Vojnim muzejem Kalemegdan v Beogradu, od katerega smo dobili dva avtomobila, preostalih enajst pa od Spominskega centra Josip Broz Tito.«

Jarh meni, da se bo o teh, ki so jim bili posojeni, odločilo v pogajanjih o nasledstvu nekdanje države. »Vse države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, so podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva, v katerih sta kot predmet obravnave opredeljena kulturna dediščina in vojaško premoženje. Titovi avtomobili so nedvomno predmet tega sporazuma,« pravi Jarh in nadaljuje: »Kot mi je znano, so ta pogajanja o nasledstvu še vedno zelo na začetku, ti avtomobili pa verjetno tudi niso prva tema. Pričakujem, da bo vse skupaj trajalo še dolgo.

Direktor muzeja dodaja, da mimo nasledstvenih pogajanj argumentov za kakšno uradno izročitev nikoli ni bilo: »V petnajstih letih, kar sem na tem položaju, nisem dobil nobene uradne zahteve. Verjamem, da v Beogradu zelo dobro vedo, kakšno je stanje.«

Katere avte hranijo v Bistri?

Pravijo, da je zanje pomembno tisto, kar je bil proizvod domače industrije, našega znanja in podarjeno Titu, na drugi strani pa je dediščina, ki tehnično sama po sebi ni tako pomembna, je pa zanimiva, ker se je s temi avtomobili vozil nekdanji jugoslovanski predsednik. Če začnemo pri teh, je, kot pravi Boris Brovinsky, vodja prometnega oddelka v Tehniškem muzeju, treba najprej omeniti mercedes-benz 540 K: »Pred drugo svetovno vojno je nemška oblast zaplenila 20 tovrstnih avtomobilov in jih dala prekaroserirati v oklepne ter razdelila med svoje pomembneže. Primerek v našem muzeju je bil namenjen nemškemu generalu Alexandru Löhru, po vojni je bil zaplenjen in je prišel do takratnega jugoslovanskega notranjega ministrstva.«

Nedvomno je zanimiv oklepljeni ameriški packard twelve, ki ga je Titu menda podaril nekdanji ruski predsednik Josif Stalin. Packarde so tako ali drugače posnemali tudi Rusi pod znamko ZIS, dva primerka modela ZIS 115 je ob svojem obisku v Jugoslaviji pustila sovjetska delegacija, s partijskim voditeljem Nikito Hruščovom na čelu. V muzeju je tudi horch 951 kot eno redkih ohranjenih vozil najvišjega razreda, ta je bil dar Tretje ruske armade, v Bistri je tudi prestižni rolls-royce silver wraith. Če je Tito vozil sam, je raje sedel v ameriške izdelke, kot je bil za tiste čase prestižni kabriolet cadillac eldorado, zadnji, ki ga je sam uporabljal, je bil lincoln continental.

Tito je v dar dobival tudi posamezne primerke domače motorne industrije, na primer od Tomosa, Pretisa, Zastave, s katerimi pa se ni veliko vozil. Izjema je model fiat campagnola AR 55, ki ga imajo v Bistri. To je terenski avtomobil, ki ga je karoserirala ljubljanska Avtomontaža, Tito pa ga je uporabljal, ko je hodil na lov. Avtomontaža je zanj priredila tudi vozilo na osnovi Volkswagnovega kombija – odprt avtomobil z luksuznimi sedeži, ki ga je jugoslovanski predsednik uporabljal na Brionih. V zbirki so med drugim še motorne sani, ki mu jih je podarila smučarska zveza, pa motorno kolo NSU pretis.

»Zagotovo nič srbskega«

Visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec ob prerekanju, kdo je lastnik Titovih avtomobilov, pravi, da Srbija nima nič, kar bi lahko zahtevala, in tudi nič ne zahteva, saj v Slovenijo ni bil poslan noben zahtevek in po Gabrovčevem prepričanju tudi ne bo.

Informacije v srbskih medijih razume kot nekakšno igro medijev, saj so tamkajšnji novinarji vedeli, da bomo zgodbo v Slovenijo pograbili.

»Ta vozila niso srbska,« pravi Gabrovec, ki opozarja, da je to po njegovih podatkih vojaško premoženje, ki pripada državi, na ozemlju katere so bili ob razpadu SFRJ. »Glede reverzne dokumentacije, ki jo ima Tehniški muzej z beograjskim vojnim muzejem in Spominskim centrom Josip Broz Tito, pa moramo vedeti, da teh dveh ustanov v smislu SFRJ ni več. Torej pogodbene strani na drugi strani ni več, hkrati pa to ni zasebno premoženje,« pojasnjuje.

Gabrovec še opozarja, da bi morala Srbija leta 2009 sklicati sestanek o vojaškem premoženju nekdanje SFRJ, a tega še ni storila. Če bi kdo zahteval, da se o tem začne razpravljati, potem bo Slovenija zahtevala vrnitev Rusjanovega letala, kar utegne tudi sicer storiti, saj je to »res naše«.