Tiskane izdaje
Pred nami je še dolga pot, saj smo po obetajočem zagonu izpred petih let na področju e-šolstva še vedno odvisni le od projektov, pa še ti so negotovi, so ugotavljali učitelji in šolski strokovnjaki na nedavni konferenci SirIKT v Kranjski Gori. Z več kot tisoč udeleženci je to zadnja leta največji dogodek s področja izobraževanja, izpopolnjevanja in udejanjanja informacijsko-komunikacijske tehnologije pri nas.
Čeprav so današnji otroci tako imenovani digitalni domorodci, se velikokrat pokaže, da pri učenju niso tako e-kompetentni, kot bi pričakovali, so menili poznavalci. Podpreti bi jih morali strokovno podkovani učitelji, ki znajo smiselno uporabljati sodobno tehnologijo, izkoristiti njene prednosti in opozoriti na njene slabosti.
Takrat bomo lahko prenehali uporabljati izraz e-šolstvo, saj bo »e« samoumeven. Zdaj so razmere take, da je uporaba sodobnih naprav pri pouku predvsem odvisna od tega, ali sta bila šola ali razred izbrana v enega od projektov, je poudarjala večina udeležencev.
Ne z glavo skozi zid
»V projekte e-šolstva je vključenih približno 80 šol, nekaj več kot tristo učiteljev in približno 2500 učencev,« je povedal direktor Zavoda RS za šolstvo Gregor Mohorčič. Če se primerjamo z drugimi državami, ki so na vrat na nos uvajale nove tehnologije in potem naletele na težave, ker so dale poudarek samo vsebini ali samo tehnologiji, smo pri nas po njegovem mnenju izbrali boljšo pot.
Nismo trdoglavo iskali hitrih rešitev. Na eni strani smo načrtovali usposabljanje učiteljev, na drugi vsebine, na tretji strani pa skrbeli za tehnološko podporo. Le vse to tvori ustrezno podlago za kakovostno delo v šolah, poudarja sogovornik.
Potem ko se je po petih letih lani sklenil velik projekt, sofinanciran iz Evropskega strukturnega sklada, vreden več kot 20 milijonov evrov, je za nadaljevanje doma zmanjkalo denarja. Na zavodu za šolstvo zdaj iščejo možnosti, kako bi vsaj usposabljanje za učitelje vključili v katalog nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Za zdaj neuspešno.
Vendar vzporedno teče še nekaj projektov. V enem od njih, e-učbeniki, je nastalo 15 učbenikov, potrjenih na strokovnem svetu, s področja naravoslovja za zadnje triletje in prve letnike gimnazije. Na testnem spletnem mestu na portalu Slovenskega izobraževalnega omrežja SIO ter v trgovinah iOS in Android so prosto dostopni in šole se lahko same odločijo, ali jih bodo uporabile ali ne.
Tudi za družboslovje
Kako delujejo, preverjajo na vzorcu 14 šol v projektih e-učbeniki in e-šolska torba (skupaj sta vredna pet milijonov evrov). V tem okviru nastajajo še e-učbeniki za družboslovne predmete. Predvidoma do konca leta bo nastalo 21 učbenikov za osmi in deveti razred osnovne šole ter prvi letnik gimnazije.
Polovico denarja iz omenjenega projekta namenjajo podprojektu e-storitve, ki ga izvaja konzorcij partner Arnes (skrb za infrastrukturo, online urejevalnik vsebin, XML vmesnik, administrativni portal, edustore, odjemalci …). Med drugim je na javnem pozivu izbranih 14 šol dobilo za en razred tablic.
Odziv je bil izjemen, prednost so imele šole, ki so si že pridobile nekaj izkušenj. Poziv so nato ponovili in izbrali dodatnih 44 šol, ki delajo po enaki metodologiji, le da so si opremo morale priskrbeti same, iz lastnih sredstev ali prek sponzorjev, donatorjev.
To pa ne pomeni, da so to edine šole, v katerih poteka pouk z najsodobnejšo tehnologijo, številne šole v tej smeri delujejo zunaj omenjenih okvirjev. Projekt e-učbeniki se izteka avgusta, e-šolska torba pa aprila prihodnje leto.
Prvi delni rezultati raziskave dela z e-učbeniki
In kakšne so izkušnje uporabe e-učbenikov in inovativnih metod? V sodelovanju s Pedagoškim inštitutom poteka prva širša raziskava in znani so že prvi delni rezultati. Zajela je 1101 dijaka, 94 učiteljev in 302 starša. Pokazalo se je, da učenci splet uporabljajo zlasti za shranjevanje podatkov med priljubljene, iskanje glasbe in filmov, manj pa za iskanje video posnetkov, napredno iskanje podatkov v različnih iskalnikih. Zelo slabo poznajo knjižnično bazo COBISS.
Na vprašanje o primerjavi e-učbenika s klasičnim jih je večina odgovorila, da pri pouku raje uporabljajo e-učbenike in iz njih rešujejo naloge ter spoznavajo nove vsebine. Pri domačih nalogah in sledenju pri pouku sta klasični in e-učbenik že skoraj izenačena, pri domačem učenju pa papirni učbenik, sodeč po odgovorih učencev, (še) premaguje elektronskega.
Učenci so bolj motivirani
Učitelji, sodelujoči v raziskavi, pa so menili, da e-učbeniki zelo povečajo motivacijo za šolsko delo, da učenci bolj sodelujejo, so bolj pozorni in se bolj povezujejo med seboj. Motivacija za branje in samostojno delo pa je ob uporabi obeh vrst po mnenju učiteljev učbenikov skoraj enaka. Zanimivo je tudi, da učitelji, ki uporabljajo e-učbenike, veliko bolj pogosto iščejo informacije po svetovnem spletu, pogosteje dostopajo do virov v spletni učilnici, ustvarjajo multimedijske predstavitve.
Na drugi strani uporaba klasičnih in e-učbenikov na splošno enako vpliva na reševanje testov in oddajanje domačih nalog, sodelovanje s sošolci po e-pošti, analiziranje podatkov, pisanje ter urejanje besedil in sodelovanje s sošolci ali odraslimi zunaj razreda in šole.
Po mnenju večine vprašanih učiteljev uporaba e-učbenikov zelo pospešuje uporabo različnih didaktičnih strategij pri poučevanju, izboljšuje možnosti preverjanja in utrjevanja znanja ter omogoča več individualizacije ter diferenciacije pri pouku, na aktivnost učitelja pri poučevanju in na njegovo avtonomijo pa ne vpliva.
Sodobne učne strategije
V e-šolstvu je posamičnih premikov še nekaj in po prepričanju Gregorja Mohorčiča vsak projekt bogati še druge, skupaj predstavljajo sinergijo. Tako bo še eno leto potekal projekt Inovativna pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja (ena naprava na enega učenca). Vreden je 1,3 milijona evrov in je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada (začel se je na začetku lanskega leta). Vanj je vključenih deset šol, poslovodeči konzorcijski partner je mariborski Zavod Antona Martina Slomška.
Na zavodu za šolstvo nastajajo konkretne smernice za uporabo informacijske tehnologije pri pouku. Še posebno sta na to usmerjena dva druga projekta, za katera so denar pridobili neposredno od evropske komisije (vsak je vreden manj kot 100.000 evrov), rezultat pa je izdelava konkretnih učnih scenarijev in izobraževanje učiteljev v živo ter po spletni strani European Schoolnet Academy.
V ospredju so sodobne učne strategije, kot sta obrnjeno ali flipped učenje (ko se razlaga prenaša na prostor zunaj šole, razprave o snovi in domače naloge pa v šolo) in e-listovnik (zbir dokumentov, s katerimi učenec načrtuje, spremlja in vrednoti svoje učenje in dosežke). Presega šolske okvire, ker se v njem posameznik sprašuje, kje v (vseživljenjskem) izobraževalnem procesu je in kam gre.
