Tiskane izdaje
Dragatuš – Zakaj so poginili štirje štorkljini mladiči, je vprašanje, ki si ga te dni zastavljajo prebivalci Dragatuša v Beli krajini. Odgovor bo verjetno znan v nekaj dneh, saj je kadavre veterinar iz Črnomlja včeraj odpeljal na preiskave na ljubljansko veterinarsko fakulteto. Na Doppsu pravijo, da je krivec najverjetneje mraz, ne izključujejo pa strupa proti bramorjem.
Pogin ptičev je zelo prizadel znanega gostinca in predsednika društva za varstvo okolja v tem kraju Rajka Štefaniča, ki si je zaradi podobnega lanskega dogodka, ko sta iz neznanih razlogov poginili mladi štorklji, omislil kar neposredni televizijski prenos življenja v gnezdu na bližnjem drogu.
Tega so na velikem platnu radi spremljali gosti Župančičevega hrama v Dragatušu in učenci tamkajšnje osnovne šole. »Želel sem ugotoviti, kako se razvijajo štorklje in s prikazom njihovega življenja ozaveščati mladino, da je naravo treba imeti rad in jo varovati,« je povedal Rajko Štefanič. Sobotnemu dogodku, ko v gnezdu ni bilo več živahno, hoče priti do dna, zato namerava poginule živali dati še na toksikološke preiskave, da povsem izključi možnost zastrupitve s hrano. »Če je vzrok smrti podhladitev, sem pomirjen, ker je to naravni pojav. Če pa bodo v poginulih mladičih našli strupene vsebine, je to širši problem okolja, v katerem živimo, in od pristojnih pričakujem ukrepanje«
Prijava na inšpektorat
Predsednik okoljskega društva Proteus Niko Šuštarič je že podal pisno prijavo na okoljski inšpektorat, saj glede na podoben lanski dogodek sumi, da gre za zastrupitev mladičev s hrano, ki sta jo starša lovila v okolici. »Čeprav gre za zavarovano živalsko vrsto, z okoljskega inšpektorata nisem prejel nobene povratne informacije. Vsi imajo polna usta zaščite narave in zavarovanih vrst, ko pa se zgodi konkreten primer, se inšpektorji ne odzovejo,« je ogorčen. Mrtve štorklje je včeraj s pomočjo gasilcev in ob navzočnosti policije iz gnezda vzel veterinar in jih odpeljal na preiskave v Ljubljano.
So krivi bramorji
Na območju Bele krajine je deset gnezd štorkelj, ki pa niso nujno vsako leto zasedena. V tem delu države so jih prvič zaznali ob popisu štorkelj leta 1999. Katarina Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) je za Delo povedala, da v zadnjih dneh niso prejeli nobenega obvestila o poginu mladih štorkelj. Opozorila je, da je vreme maja in v prvi polovici junija lahko zelo neugodno za njihovo preživetje, če se ohladi in za povrhu še dežuje.
Mladiči namreč še nimajo sposobnosti termoregulacije, da bi lahko ostali suhi, prejšnji teden pa je tri dni zaporedoma deževalo, kar je najverjetneje razlog za pogin mladih štorkelj v Dragatušu, pravi Denčeva. Povedala je tudi, da se štorklje hranijo z nevretenčarji (žuželke, pajki itd.) in lahko tudi z bramorji. Prav proti tem pa ljudje na vrtovih uporabljajo strupe, ki so zelo toksični, saj se na tako območje 14 dni ne sme spuščati domačih pernatih živali, in lahko se je zgodilo, da so mladiči zaužili prav to.
