Za več ruskih naložb v Sloveniji

Obisk ruskega zunanjega ministra Lavrova: Zanimanje za energetiko in industrijo goriva, v igri verjetno Petrol.

Objavljeno
02. maj 2013 20.57
RUSSIA-DIPLOMACY-SYRIA-CONFLICT
Polona Frelih, Moskva,  Anže Božič, notranja politika
Polona Frelih, Moskva, Anže Božič, notranja politika
Moskva – Na delovni obisk v Slovenijo bo danes pripotoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je bil tu zadnjikrat pred šestimi leti. Po napovedih se bo srečal s predsednikom republike Borutom Pahorjem, predsednico vlade Alenko Bratušek in zunanjim ministrom Karlom Erjavcem.

To bo povratni obisk ministra Lavrova na lansko bilateralno srečanje z našim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem v Moskvi. Sogovornika se bosta dotaknila več mednarodnih tem, kot so vprašanja zahodnega Balkana, konflikta v Siriji ter problematik severnokorejskega in iranskga jedrskega programa. Tema pogovora bodo tudi slovenske gospodarske razmere in meddržavno gospodarsko sodelovanje, v okviru česar bosta ministra spregovorila o projektu Južnega toka in predvideni prodaji nekaterih slovenskih podjetij v državni lasti. Po naših informacijah se namreč Rusi v prvi vrsti zanimajo za nakup deleža v Petrolu, za katerega pa se menda ogreva tudi vrsta drugih tujih naftnih družb.

Nadaljevanje političnega dialoga

»S pogovori se bo nadaljeval intenziven in na zaupanju utemeljen politični dialog med Rusijo in Slovenijo. Redni stiki na visoki in najvišji ravni so pomembna komponenta tega dialoga. Kot članica EU in Nata je Slovenija dosledno podpirala strateško partnerstvo med Rusijo in tema dvema organizacijama. Z Natom in EU smo na številnih področjih dosegli medsebojno soglasje,« je poudaril tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.

Rusija pričakuje »ekspanzijo ruskih investicij v slovensko industrijo goriv in energetiko, k čemur naj bi pripomogla implementacija plinovoda Južni tok.« Slovenija in Rusija sta novembra lani potrdili več sto milijonov vredno investicijo, predvidena trasa plinovoda pa še ni povsem določena. Ruski plinski monopolist Gazprom se je že pred leti zanimal za nakup Petrola, zato ga verjetno zanimajo načrti nove vlade v zvezi z njegovo privatizacijo.

»Rusija je ena od vodilnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije, ki ima svoja podjetja v več kot 60 ruskih regijah,« je Lukaševič izpostavil uspešno gospodarsko sodelovanje. Leta 2012 se je trgovinska menjava med Slovenijo in Rusijo v primerjavi z letom 2011 povečala za 7,2 odstotka in je presegla 1,5 milijarde dolarjev. Pozitivni trend se je nadaljeval tudi leta 2013 in menjava se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečala za 7,8 odstotkov.

»Skupne slovanske korenine ustvarjajo dobre odnose med našimi narodi in dobro osnovo za intenzivne kulturne, humanitarne, znanstvene in izobraževalne izmenjave,« je Lukaševič izpostavil Forum Slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani, ki sta ga leta 2004 ustanovila takratna predsednika obeh držav. Dodal je, da Rusija še posebej ceni slovensko skrb za rusko kapelico pod Vršičem, »kjer je plaz zasul ruske in sovjetske vojake«. Njihovemu spominu je posvečen tudi dokumentarni film Ruski bataljon, ki se je na ozemlju Slovenije boril proti nacizmu, Lavrov pa si bo v Ljubljani ogledal njegovo predstavitev.

Interes manjših ruskih vlagateljev

Sicer pa Slovenija postaja vse bolj zanimiva tudi za manjše ruske vlagatelje, o čemer se je mogoče prepričati na ruski spletni strani »Biznis migracija v Slovenijo«. Iz omenjenega foruma je sicer mogoče razbrati, da se Rusi za odpiranje podjetij v Sloveniji zanimajo predvsem zaradi nakupa nepremičnin in dovoljenja za bivanje, kar jim omogoča dostop do celotne Evropske unije. Med drugim je mogoče prebrati, da »Rusi vse težje dobijo dovoljenje za bivanje v evropskih državah. Na Češkem to ni več mogoče, v Sloveniji pa še«.

Po nasvetih sodeč za odprtje podjetja ni potreben niti osnovni vložek v višini 22.500 evrov, ampak zadostuje, da za direktorja svojega podjetja imenuješ Slovenca in ga nato čez pol leta odpustiš. Dovoljenje za bivanje dobiš, če si kot ustanovitelju izplačuješ minimalno plačo in davek nanjo.