Za vse pozive gluho okoljsko ministrstvo  

Zakon o varstvu okolja: javna obravnava končana, Mop prezrl KPK, varuhinjo človekovih pravic in nevladnike.

Objavljeno
12. september 2017 22.44
Na sliki Marjutka Hafner, Andraž Čarni, Irena Majcen, Živan Veselič in Katarina Groznik Zeiler. Predstavitev vpisa slovenskih bukovih gozdov na UNESCO Seznam svetovne naravne dediščine. Ljubljana, 19. julij 2017 [UNESCO,Ljubljana,Irena
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Zagorje - Pozivi varuhinje človekovih pravic, protikorupcijske komisije in zasavskih aktivistov iz Eko kroga okoljskemu ministrstvu (MOP), da je dvomesečni rok za javno obravnavo - za povrh še v poletnih mesecih - za tako pomemben zakon, kakršen je zakon o varstvu okolja (ZVO-2), odločno prekratek, je naletel na gluha ušesa. Mop je »primer« v ponedeljek zaprl.

»Javna obravnava je trajala dva meseca in Mop roka ne namerava podaljšati,« so na naše poizvedovanje, kakšna usoda čaka krovni zakon na področju okolja glede na pozive vladnih in nevladnih institucij, odgovorili na Mopu.

V zasavskem Eko krogu v ponedeljek zvečer, nekaj ur pred iztekom roka za javno obravnavo ZVO-2, še niso imeli nobenih informacij o tem, da Mop ne namerava prisluhniti njihovim pozivom, naj zaradi »obsežnosti osnutka in časa letnih dopustov nerazumno kratek rok« za predloge in pripombe podaljšajo do konca leta in naj obrazložijo »glas«, ter navedejo razloge za predlagane spremembe zakonodaje. Nič od tega se ni zgodilo, očita Mopu nekooperativnost Uroš Macerl, predsednik Eko kroga.

Mop je osnutek krovnega ZVO-2 na spletnih straneh objavil sredi julija, zainteresirani javnosti pa omogočil obravnavo do 11. septembra. Eko krog je Mop že konec julija pozval, da jim poglobljen odgovor preprečujejo sodne počitnice in sploh počitniški čas, v katerem so strokovni delavci pretežno na dopustih. Predlagali so več kot trimesečni »podaljšek« in zahtevali »uporaben čistopis« krovne okoljske zakonodaje.

Največja »oteževalna okoliščina« in posledično največji Ekokrogov očitek Mopu so bili premešani členi obeh zakonov, starega ZVO-1 in novega ZVO-2, zaradi česar je bila, kakor pravi Macerl, primerjava med prvotno in novo »dikcijo« zelo otežena. Pogrešali so tudi vsebinsko primerjavo členov ter obrazložitve, čemu predlagane spremembe. Sredi avgusta so Mop pozvali v drugo. Tokrat so zahtevali podrobno obrazložitev sprememb obstoječega ZVO in uredb o tleh in hrupu z obvezno presojo posledic na okolje in celo z dokazili o strokovni usposobljenosti oseb, ki so pripravile osnutek ZVO-2.

A javna obravnava se je iztekla, preden so dočakali odgovore. »V času, ko Slovenijo pretresajo številni okoljski incidenti, in se umeščajo v prostor projekti z mnogimi okoljskimi konflikti, vlada na vrat na nos spreminja krovni zakon, ki bi takšne incidente in konflikte moral preprečevati. Vprašati se je treba, zakaj in kdo nam pripravlja tak zakon,« pravi Macerl.

V vmesnem času se je odzvala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je ugotovila, da je določbam, po katerih ima javnost najmanj trideset dni časa za vpogled in možnost podajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa, zadoščeno - a zgolj formalno. »Ker gre za zelo obsežen zakon, ki je hkrati krovni na področju varovanja okolja, menimo, da javna obravnava v času poletnih počitnic in še nekaj prvih dni šolskega leta ni ustrezna in zadostna,« je dodala. Da so obrazložitve sprememb zakona s 338 členi res skope - »na eni sami strani« -, brez presoje posledic novega predpisa in da si staro-novi členi ne sledijo v vrstnem redu, je Mopu očitala tudi Nussdorferjeva in ga pozvala k potrebnim dopolnitvam.

Zaradi »sprejemanja zakonov pod krinko« je nazadnje protestirala še protikorupcijska komisija. Mop je namreč v primeru ZVO-2 pred obravnavo na vladi »preskočil« tudi ugotavljanje morebitnih korupcijskih tveganj, ki jih zakon nalaga komisiji.