Tiskane izdaje
Ko se pomladne temperature splazijo od ledišča proti sedmim, osmim stopinjam nad ničlo, se prebudi žabji živelj.
Slovenske ceste, ki sekajo ženitvene poti krastač in žab različnih velikosti in različno hitrih krakov, postanejo prizorišča množičnih pobojev.
Letos so se začeli v sredo popoldne, ko je začelo deževati. Ob osmih zvečer je bila regionalna cesta med Cerknico in Grahovim, ki v dolžini sedmih kilometrov blago vijuga pod vznožjem Slivnice in preči z mešanim travnato-cvetnim rastjem bogate vlažne travnike nad Cerkniškim jezerom, pokrita z povoženimi krastačami. Namenoma prepuščam bolj ekspresivne besede vaši cenjeni domišljiji. Slovenci imamo menda strašno radi naravo; po vsakoletnih prizorih, ki se spomladi in jeseni ponavljajo več dni, če ne tednov, pa lahko sklepam samo eno: očitno cenimo naravo tako kot zdravje - šele potem, ko gre v franže.
Foto: Blaž Samec/Delo
Na Radiu 1 so v prometnih informacijah sicer opozorili voznike nekje na Gorenjskem, naj bodo prizanesjivi do tamkajšnjih nerodnih »pešcev« na mokri cesti, nacionalni radio, notranjsko obarvani Radio 94, Radio SI in radio Rijeka (:-)) pa v večernih urah dajejo glasbi in prijetnim temam prednost pred žabjo črno kroniko.
Zato: dragi vozniki in cenjene voznice, tisti dobri in tisti manj prepričani, da bi se lahko kosali z vozniki formule 1; ko vidite malo golazen, ki se prebija čez asfalt, pomislite na to, da žabci in žabice, krastače (in njihovi karžeso) hitijo na randi. In čim hitrejši seks! Vživite se v katero od svojih zaljubljenosti in priznajte, da ne bi bilo lepo, če bi vas vsakič, ko niste ravno zgledno prečkali ceste čez prehod za pešce, zmlinčil avto.
Preberite tudi:
Promet najbolj ogroža krastače
Žabe poginjajo pred administrativno mlako
