Začasnih sidrišč tudi letos ne bo v našem morju

V piranski občini so zaradi počasnih priprav in še počasnejših birokratskih mlinov že dvakrat zamudili prijavo na razpis za evropska nepovratna sredstva. Morda se jim bo jeseni ponudila nova priložnost, če bodo pripravili vse, kar od Pirana zahteva ARSO. Glavna ovira pri 22 podrobnih točkah pogojev agencije za okolje je zahteva, da mora občina pridobiti vodno pravico in vodno soglasje. Za to soglasje bi morala občina državi plačati kakih 18.000 evrov letnega nadomestila. Znesek se zdi občini Piran absurden iz vsaj treh razlogov: privezov vsaj prvih pet let ne bodo zaračunavali, obvarovali bodo naravo in predvsem jasneje ločili akvatorij, namejnen kopalcem, in del morja, ki bo namenjen sidranju oziroma plovbi.

Čeprav so nekateri samooklicani naravovarstveniki trdili, da je postavljanje mrtvih sider (začasnih sidrišč) ekološko sporno početje, pa strokovnjaki trdijo drugače. Poleti se ob obali med Piranom in Strunjanom gnete (v konicah) tudi več sto plovil, ki s svojimi sidri orjejo po dnu in ga uničujejo. Poleg tega je sidranje plovil zelo stihijsko, zaradi česar prihaja do nevarnega prepletanja kopalcev in plovil. Na Morski biološki postaji je dr. Lovrenc Lipej, strokovnjak za biodiverziteto, ocenil, da bi preudarno postavljanje začasnih sider zagotovo prispevalo k varovanju naravnega okolja pod morjem. Enako je ugotovil Robert Turk, z Zavoda RS za varstvo narave, ki je v svojem strokovnem mnenju med drugim zapisal, da je dobrodošel vsak ukrep v smeri zmanjševanja pritiska človekovih dejavnosti na morski ekosistem in da bi izvedba sezonskih priveznih mest bistveno zmanjšala škodo, ki nastaja na organizmih in habitatnih tipih morskega dna zaradi sidranja turističnih plovil. "Nameščanje mrtvih sider za privezna mesta, zaradi načrtovane oddaljenosti od morskega nabrežja, ne bo bistveno negativno vplivalo na strukturo, organizme in združbe infralitorala." Robert Turk je predlagal le, da bi v primeru uporabe mrtvih sider na kamnitem delu dna slednje izdelali z blokov peščenjaka.

Iz projekta za izvedbo je mogoče razbrati, da bi imeli kopalci na voljo 83 metrov širok pas od obale, manjša plovila bi bila privezana 133 metrov od obale, srednja plovila 175 metrov, in večja plovila 230 metrov od obale. Tako bi namestili 200 privezov na razdalji kakih 2 kilometrov vzdolž obale pred Fieso, med vzhodno mejo podvodnega naravnega spomenika Rt Madona in zahodno mejo Naravnega rezervata Strunjan. Celotna površina bi morala biti ustrezno označena, upravljalci bi morali sprejeti vrsto ukrepov - od pravilnika, ki bi določal skrb upravljavca, do jamstev za finančna sredstva, namenjena vzdrževanju. Na tem območju bi se lahko privezali samo za začasno bojo, samostojno sidranje bi bilo prepovedano.