Referendum o drugem tiru ni uspel

Glasovala je le dobra petina volivnih upravičencev. Večina med njimi je podprla zakon, ki ga je pripravila vlada.

Objavljeno
23. september 2017 20.38
jer drugi tir
Boris Šuligoj, Aleš Stergar, K. Š.
Boris Šuligoj, Aleš Stergar, K. Š.

Ljubljana - Ob 19. uri se je po državi zaprlo več kot 3100 volišč, na katerih so volivci odločali o uveljavitvi oziroma zavrnitvi zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Po zadnjih podatkih državne volilne komisije je preštetih več kot 99 odstotkov vseh glasovnic. Od teh je za glasovalo dobrih 53 odstotkov volivcev, proti pa slabih 47 odstotka volivk in volivcev. Glasovanja se je po zadnjih podatkih udeležilo dobrih 20 odstotkov volivk in volivcev.

Pobudnik referenduma Vili Kovačič je bil sicer do konca prepričan, da bo magična meja 300.000 udeležencev referenduma dosežena in da bodo pobudniki referenduma globoko porazili nasprotno stran. A se to ni zgodilo. Zato Kovačič napoveduje, da bodo prihodnji teden vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona in zadevo predali računskemu sodišču. Po njegovem je v zakonu najmanj pet neustavnosti, ki jih bodo implicitno navedli, tako da bodo sodniki prisiljeni razmišljati o tem.

Vili Kovačič je sicer pričakoval večjo podporo, vendar je bila propaganda zagovornikov zakona po njegovih besedah premočna. Pobudniki referenduma so imeli neenakopravne pogoje, razmere so bile diskriminatorne in zastraševalne od začetka, od prve izjave, da tega referenduma ne sme biti.

V čast pa si šteje, da je postopek speljal do te stopnje. Zasluga tega referenduma je, da bodo začeli ljudje razmišljati in da se bo to pokazalo na volitvah, da ne bodo dali zaupanja tistim, ki silijo v take projekte, ki ne dajo jasnih računov na mizo in ki menjajo strategijo iz dneva v dan.

Jože Duhovnik, ki se je pridružil pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru, pa je dejal so pobudniki referenduma prvi predlagali dvotirno progo in da nihče ni govoril proti tiru. »Pripravil pa sem ponudbo, da bi projekt z enakimi zmogljivostmi namesto za tri milijarde evrov naredil za 800 milijonov evrov. Sedaj ga bom uresničil drugje. Slovenski narod mora vedno imeti težke naložbe, da razume, da je razvoj v Sloveniji pomemben, ker če je preveč poceni, ni prav.«

Volivci na predčasnem glasovanju podprli zakon

Predčasnega glasovanja se je po podatkih državne volilne komisije v treh dneh (od torka do četrtka) udeležil 14.201 volilec ali 0,83 odstotka vseh upravičencev. Večina volivcev, ki so na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,14 odstotka, proti pa 45,86 odstotka volivcev.

Zakon, ki je na referendumski preizkušnji, določa pogoje in način izvedbe investicije, upravljanje in gospodarjenje, družbo, ki naj bi gradila in upravljala drugi tir (2TDK) in vire financiranja. Zakon uvaja drugačen način investiranja v železniško omrežje od sicer veljavnega za vse ostale železniške odseke v državi. In določa zunajproračunske vire, ki bi v naslednjih 45 letih pokrili naložbo.

Zelo slaba, a ne najslabša udeležba

Referenduma o drugem tiru se je, sodeč po podatkih po nekaj več kot 95 odstotkih preštetih glasov, udeležila vsega petina (20,2 odstotka) volilnega telesa. V dobri dvajseterici dosedanjih referendumov v zgodovini Slovenije se je tako uvrstil pri samem dnu lestvice; slabše od njega so bila obiskana samo še ljudska glasovanja o RTV Slovenija leta 2010 (14,78 %), o arhivih leta 2014 (11,74 %) in o pokrajinah leta 2008 (10,98 %).

Najbolj množično so se sicer slovenski volivci udeležili referendumov o EU (60,44 %) in Natu (60,43 %) leta 2003, o zavarovalnicah leta 2007 (57,98 %), o arbitražnem sporazumu leta 2010 (42,66 %) in referendumskega trojčka o pokojninskem zavarovanju (40,46 %), delu na črno (40,44 %) in arhivih (40,42 %) leta 2011.

Podrobnosti preverite v spodnjem grafu.

Kaj pomeni zavrnitveni referendum

Po zadnjih podatkih z 8. septembra letos ima volilno pravico v Sloveniji 1.713.533 državljanov. Za ali proti zakonu bodo lahko oddali svoj glas na 3083 rednih voliščih v Sloveniji, na 88 voliščih izven okraja svojega stalnega prebivališča in na 32 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Invalidom je v Sloveniji dostopnih 1747 volišč. Pri izvedbi referenduma sodeluje 20.866 oseb, od tega 780 članov volilnih komisij, 19.218 članov volilnih odborov in 520 drugih oseb, ki sodelujejo pri izvedbi.

Če je udeležba na referendumu nižja od 40-odstotne, morajo nasprotniki zakona zbrati vsaj 20-odstotni delež vseh volilcev, torej mora v takem primeru udeležbe proti zakonu glasovati najmanj 342.700 volilcev. Če je udeležba na referendumu nad 40-odstotna, je zakon zavrnjen le tedaj, ko bo proti zakonu glasovala več kot polovica glasujočih.

Če bi bila izglasovana zavrnitev zakona, potem ta ne bi začel veljati in ga državni zbor (po zakonski dikciji, ne pa tudi po ustavni spremembi) še eno leto ne bi smel spreminjati ali na novo sprejemati zakona s podobno vsebino.