Začetek gradnje daljnovoda Beričevo-Krško

Ljubljana, Litija, Sevnica – S postavitvijo temelja na stojnem mestu 146 bo Eles v sevniški občini danes začel gradnjo daljnovoda 2 x 400 kilovoltov (kV) Beričevo–Krško. Daljnovod na 80 kilometrov dolgi trasi bodo postavili predvidoma do konca leta 2013. Naložba je vredna 63,5 milijona evrov.

Z visokonapetostnim daljnovodom, ki bo potekal skozi občine Dol pri Ljubljani, Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Litija, Šentrupert, Mokronog - Trebelno, Sevnica, Škocjan in Krško, bodo povezali krško jedrsko elektrarno z odjemalci elektrike v osrednji Sloveniji ter na Primorskem in Gorenjskem, zato je naložba strateškega pomena za vso državo; ob morebitni okvari na daljnovodu med Celjem in Ljubljano bi lahko brez električne energije ostal večji del porabnikov. Krajše prenosne poti bodo precej zmanjšale tudi izgube pri prenosu električne energije.

Premikanje trase

Na vprašanje Dela, zakaj daljnovoda niso začeli graditi že pred 30 leti, je direktor Elesa Milan Jevšenak pojasnil, da je takrat prevladalo prepričanje, da ta naložba ni tako potrebna. Takrat je bil namreč zgrajen 400 kV daljnovod Zagreb–Reka, ki je delna alternativa daljnovodu Beričevo–Krško. »Danes si lahko štejemo za velik uspeh, da smo v zadnjih letih ta projekt pripeljali do začetka gradnje,« je poudaril Jevšenak. Elesu je uspelo pridobiti 3013 služnosti za zemljišča, za 20 parcel pa ne, ker lastništvo ni znano.

Težave pri umestitvi objekta v prostor so pred leti nastale na območju litijske in šmarske občine, ker nekdanja skupna občina (Litija) v 80. letih prejšnjega stoletja ni varovala zemljišč, ki so bila s srednjeročnimi in dolgoročnimi republiškimi in občinskimi plani zavarovana. Litijski upravni organ je kar po tekočem traku izdajal gradbena dovoljenja za stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, zato je bilo treba traso daljnovoda na več mestih premakniti.

Podjetji iz Zagreba in Trzina, ki sta združeni v Konzorcij Dalekovodi in Elektroservisi, bosta gradnjo začeli hkrati na vseh štirih odsekih trase. Po besedah Jevšenaka bo treba najprej urediti dovozne poti in platoje stojnih mest, sledi temeljenje stebrov, montaža jeklenih konstrukcij in nato montaža vodnikov in izolacije. Gradnja bo končana do konca leta 2013, leto potem bodo opravili zagonski preizkus in pridobili uporabno dovoljenje.

Eles ni poskrbel za ceste

V skladu z določili državnega prostorskega načrta so predstavniki Elesa in župani lani julija na gradu Bogenšperk podpisali sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov, da bi preprečili morebitne zaplete pri odpravljanju škode na cestah in drugi infrastrukturi, ki jo bodo povzročili izvajalci del med gradnjo. Toda z uresničevanjem pogodbe nekateri župani niso zadovoljni. Litijski Franci Rokavec, ki je bil vodja pogajalcev, je za Delo povedal, da od Elesa pred začetkom gradnje pričakuje, da utrdi ceste, kar do zdaj še ni storil. »Ne moremo se niti dogovoriti, koliko centimetrov peska je treba nasuti, da bo tampon prenesel vožnje s težkimi tovornjaki.« Tudi šmarski župan Milan Izlakar z dosedanjim sodelovanjem z Elesom ni zadovoljen. V zadnjem času, pravi Izlakar, je občina popravila tri cestne odseke v skupni dolžini 1,5 kilometra, a jim Eles ne prizna vloženih finančnih sredstev v višini 230.000 evrov, temveč »le« 84.362 evra. Župan škocjanske občine Jože Kapler pa je povedal, da se Eles drži sklenjenega dogovora, zato tudi v prihodnje ne pričakuje zapletov.

Direktor Jevšenak je povedal, da v Elesu s popravilom cest mislijo resno, zato so vsaki občini kot jamstvo za povzročeno škodo že pred časom nakazali določena finančna sredstva (275.000 evrov, op. p.), ki jih bodo občine v primeru poškodb na cestni infrastrukturi lahko porabile. »Treba je priznati, da so nekateri župani pričakovali, da bo Eles ne le odpravil vso škodo storjeno pri gradnji daljnovoda, temveč tudi gradil nove ceste in mostove, kar pa iz projekta daljnovoda ne moremo financirati.«