Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – Na prvi jesenski seji mestnega sveta so svetniki, po pričakovanjih, z 29 glasovi za in sedmimi proti že četrtič zapored podaljšali družbeno pogodbo družbe Bežigrajski športni park (BŠP), ustanovljeno z namenom prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom.
Marko Kolenc, načelnik oddelka za šport, je pojasnil, da so v zadnjem letu opravili večino aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo stadiona. Ker pa vseh kljub vsemu ne bodo mogli izvesti do 3.oktobra, ko se pogodbeni rok za pridobitev dovoljenja izteče, so družbeno pogodbo znova podaljšali. Podaljšanje pogodbe tako ni bilo presenečenje za nikogar, niti za stanovalce Fondovih blokov, ki boj z mestno občino in Jožetom Pečečnikom, glavnim investitorjem, bijejo že več let.
Stanovalci so sicer prejšnji teden na svetnike naslovili pismo, v katerem so jih pozvali, naj »namesto neskončnega podaljševanja družbene pogodbe od župana zahtevajo ustrezno spremembo prostorskega načrta za stadion, tako da ta ne bi bil več obzidan s stolpnico in stolpiči (po načrtih naj bi stali na spornem zemljišču, ki si ga lastijo tako MOL kot stanovalci), ampak bi investitorju ponudili zemljišče nasproti stadiona. Podobno idejo je na nedavni seji izrazil tudi župan Zoran Janković, vendar v nasprotnem smislu. Mestnim svetnikom je namreč dejal, naj mu podelijo nalog, s katerim bo zemljo čez Dunajsko cesto podaril stanovalcem: »Samo recite, da lahko, in jim podelim brezplačno zemljo.«
Uradno stališče Oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL glede Fondovih blokov sicer je, da »MOL od dosedanjega stališča v zvezi s pripadajočim zemljiščem k blokom, ne more odstopiti, saj za to nima pravne podlage. Menimo pa, da je pri določitvi pripadajočih zemljišč vsekakor treba upoštevati tudi površine, ki so v lasti MOL in na katerih so bile v preteklosti zgrajene garaže v nizih«.
Pečečnik sicer na položaj, ki je nastala med eno in drugo stranjo, ne gleda kot na spor: »Res je, da je MOL kot družbenik v BŠP poleg drugih zemljišč vložil tudi 'parcelo 312', ki danes objektivno pomeni zavoro v napredku projekta BŠP. Vendar gre tu za dejstvo, da je bil že po ustanovitvi družbe sprejet zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, ki je v resnici za nazaj posegel v urejanje odnosov med etažnimi lastniki in, posebno, v potencialno določanje funkcionalnih zemljišč.
Stanovalci Fondovih hiš so začeli nepravdni postopek ter poudarili zahtevo za ugotovitev, da je ta parcela njihova. Vse to kljub dejstvu, da so bile strokovne podlage za opredelitev teh zemljišč že izdelane pred več kot desetimi leti ter da so bile za več kot polovico hišnih številk tega območja že izdane pravnomočne odločbe«.
Pečečnik je še dejal, da so »odnosi med predstavniki Fondovih hiš in investitorjem vzdržni in spoštljivi« ter da »tako ena kot druga stran razumeta druga drugo«. »Pravzaprav nas razdvaja problem različnega razumevanja sporne parcele in problem, kako na tej parceli najti možnost za 'razbremenitev' objektov, ne da bi s tem ogrozili uresničitev zahtev iz prostorskega načrta občinskega prostorskega podrobnega načrta (OPPN) za to območje,« je prepričan Pečečnik. O tem, koliko denarja je doslej že porabil za projekt obnove stadiona, ni želel govoriti, vendar je poudaril, da bi mu bilo iskreno žal, če te možnosti ne bi mogli uresničiti: »Gre za enkratno možnost, da ljudje pridobijo objekte vrhunske kakovosti in da se omogoči uresničitev sobivanja koncepta stare arhitekturne dediščine ter nagibov modernega urbanega človeka na enem mestu, kar je izziv in gradbeni podvig za prihodnjih nekaj desetletij«.
»Župan bi lahko zadevo
že zdavnaj rešil«
Stanovalci Fondovih blokov se strinjajo, da je jabolko spora pri prenovi stadiona parcela 312, prepričani pa so, da je bila napaka storjena z zakonom o lastninjenju družbenih nepremičnin leta 1997: »Takrat so zemljišča v stanovanjskih soseskah postala last tistega, ki je imel v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe, čeprav se to ni ujemalo z dejanskim stanjem. Župan bi v našem primeru, če bi le hotel, zadevo že zdavnaj lahko saniral na podlagi sklepa mestnega sveta iz leta 2007, ki ga je pooblastil, da v takšnih primerih etažnim lastnikom izda zemljiškoknjižna dovolila.« Peter Rondaij iz koordinacijskega odbora Fondovih blokov pravi, da se je zdaj že vse tako zapletlo, da če občina ne bo pripravljena uskladiti prostorskega načrta, utegne celo o gradbenem dovoljenju na koncu odločati ustavno sodišče: »Ne glede na lastniški spor pa ne moremo razumeti, zakaj si župan, ki mesto vsako leto prijavlja na tekmovanje za zeleno prestolnico Evrope, s tako ihto prizadeva pozidati edine urbanistično načrtovane vrtove v Ljubljani.«
Pečečnik o ameriški hotelski verigi Marriott
»Res je, da so med BŠP in ameriško skupino Marriott [ki menda načrtuje v stolpnici ob stadionu postaviti hotel z 220 do 240 sobami; op. a.] podpisani nekateri dokumenti, ki pa ne dopuščajo objave kakršnihkoli podrobnosti. Lahko pa povem, da smo pred nekaj dnevi v Ljubljani gostili delegacijo Marriotta ter v okviru pogovorov sedanjo odločitev o sodelovanju dopolnili z implementacijo koncepta hotela Marriott z najvišjo kategorijo. To tako rekoč pomeni 'hotelski proizvod', ki ga niti Slovenija niti njena širša okolica še nimata. Medsebojni stiki so sicer dovolj odprti in povezovalni, da bo Marriott počakal na vsa dovoljenja, ki jih predvideva naša zakonodaja. Če se bodo naveličali čakanja, bo to še en dokaz in opozorilo odgovornim, da je slovenski gospodarski prostor resnično neljubezniv ter nekonkurenčen za vstop tujih investitorjev. Seveda bodo posledice večjega števila takšnih primerov v obliki zastoja vsake razvojnosti čutili vsi v Sloveniji.«