Vtrboveljski Termoelektrarni (Tet) se bojijo, da so v noči na ponedeljek še zadnjič zagnali 125-megavatni blok. Četrtkove stavke delavcev energetike, ki so se ji nameravali pridružiti, ne bo, je pa za ta dan sklicana skupščina Teta, na kateri bodo termaši lastnika seznanili s scenariji iz programa finančnega prestrukturiranja.
Najbolj verjetna sta redna likvidacija in novi »val« čakanj na delo doma po 15. septembru za 164 ljudi. Do kdaj, ne ve nihče. »To, da nismo zadolženi, je sicer dobro izhodišče za redno likvidacijo. Če se zgodi, pa bo to najbrž dokončni obračun z zasavsko energetiko,« meni prvi mož Teta Franci Blaznek. Le malo verjetnosti je še, da Oleg Burlakov po več kot dveh letih pogajanj, nekajkrat spremenjenih pogojih nakupa in po več sto tisoč evrih, ki jih je vložil v skrbne preglede, privoli v zadnji pogoj, ki so mu ga postavili v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE).
Ta obvladuje dobrih 80 odstotkov Teta, zadnji pogoj ruskemu investitorju pa je bila dokapitalizacija. Zadnji dan za odločitev je zadnji september. V Tetu se žal ne nadejajo dobrega konca. Po 15. septembru, ko bodo blok spet ustavili, saj bodo do takrat postrgali še zadnje zaloge premogov z deponije, bodo znova čakali doma.
»Vse je odvisno od četrtkove skupščine,« pravi Blaznek, ki različico s strateškim partnerjem še vedno zagovarja kot edino razvojno sprejemljivo za Tet. Redna likvidacija s postopnim prestrukturiranjem delov družbe tudi predvideva prezaposlitve. Če bodo uporabili mehanizme za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti, CRM mehanizme, ki bi omogočili delovanje Teta do izteka prehodnega nacionalnega načrta leta 2020, lahko na zaposlitev še vedno računa 160 ljudi - v glavnem v tehničnem sektorju.
Blaznek med alternativnimi razvojnimi potenciali Teta omenja še sistemsko termorezervo, sistemsko plinsko rezervo, vzdrževanje stikališč za Eles in naftnih rezervoarjev. Z Elesom so tik pred podpisom sporazuma za vzdrževanje in upravljanje stikališča, Eles je naročil tudi recenzijo plinskih blokov, septembra začne Tet tudi prodajati nepotrebno premoženje, ki ga ocenjujejo na milijon evrov; v njem je tudi 25 stanovanj, ki so jih že trikrat ponudili najemnikom, a zanje ni interesa.
Še 35.000 ton energenta
Tet ima na deponiji še vsega 35.000 ton energenta, od tega 22.000 ton lignita, v plasteh »tampona« pa so premogi vprašljive kalorične vrednosti. Ob dnevni proizvodnji 2,2 gigavatne ure elektrike bodo zaloge zadoščale za največ sedemnajst dni. Zadnje dni julija so jim iz Premogovnika Velenje javili, da po 15. avgustu zaradi težav pri zagotavljanju potrebnih količin energenta za šoštanjsko elektrarno ne bodo mogli izpolniti pogodbenih obveznosti. To pomeni izpad 100.000 ton lignita, zalog domačega, zasavskega premoga, pa na deponiji Teta že od lani ni več.
Povpraševanje po drugih premogih žal ni obrodilo sadov, saj premoga po ceni, konkurenčni lignitu, to je 2,8 evra za gigadžul, ni moč dobiti, pravi Blaznek: »Pod 3,6 evra za gigadžul skupaj s transportnimi stroški ta hip ni ne češkega ne bosenskega premoga.« Zaloge na deponiji so plačane, tako da Tet ne obratuje z izgubo. Tet je letos obratovala vsega nekaj tednov. Tokratni zagon je četrti. Proizvedli so le 85 gigavatnih ur energije. Neuradno jim HSE za megavatno uro elektrike priznava 49 evrov ali dvakrat manj od lastne cene. Septembra bo odločitev morala pasti: o prodaji ali o likvidaciji Teta. Zadnjo besedo bo imel HSE.