Zadruge rastejo iz štafete semen

Celje - Zadružništvo lahko spodbudi domače kmetijstvo in pridelavo hrane, v industriji pa ustvari nova delovna mesta. Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci) je celo prepričana, da lahko s tem kljubujemo selitvam proizvodnje v druge države cenene delovne sile, domači industrijski giganti pa se soočajo z nekonkurenčnostjo.

Trije celjski spomladanski sejmi Flora, Poroka in Altermed so se včeraj začeli s posvetom o oživljanju zadružništva za nova delovna mesta in spodbujanje industrije. Nastajanje novih tipov zadružništva pri nas je spodbudila gospodarska kriza, nove zadruge pa se z mladimi ljudmi skušajo zagotavljati kakovostna delovna mesta in pozitivne učinke socialnih podjetij. Povabilu Ekoci na pogovor o tem so se včeraj odzvale tudi druge nevladne iniciative, gospodarstveniki in vlada.

Tadej Slapnik je dejal, da bo vlada spodbujala socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo. Že ta mesec bo v med drugim v podjetniškem skladu na voljo 4 milijone evrov za socialna podjetja in zadruge, ministrstvu za gospodarstvo pa bo razpisalo nepovratne subvencije. »S tem bomo odgovorili na težave pri naložbah, opremi in trženju. Do 20.000 evrov bo lahko dobilo 50 mladih socialnih podjetij,« je zagotovil.

A pobudniki pričakujejo več in na vlado so naslovili poziv, naj skrajša birokratske postopke pri pridobivanju denarja na razpisih, podpre tovrsten razvoj in ohranitev gospodarstva ter na javnih razpisih vsaj polovico hrane in ostalih dobrin najprej poišče pri domačih pridelovalcih.

Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je kot primer, kako je mogoče povečati samooskrbo, navedla prednosti industrijske konoplje pri čiščenju zemlje, pridobivanju ekoloških površin in surovin. Lani je prav okoli konoplje nastala zadruga Ekoci Coop, v katero se je poleg Občine Polzela, Razvojne agencije Savinja in drugih vključila tudi Tovarno nogavic Polzela. Direktor Marko Klemenčič je včeraj že lahko poročal, da so njihove nogavice iz konoplje postale uspešnica: »Vračamo se h koreninam. Ne le pri hrani, tudi v vsem gospodarstvu je to osnova.«

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije sicer skušajo slediti tovrstnim nevladnim in podjetniškim pobudam in pričakovanjem, da bi ustvarjali trdne podlage za nova delovna mesta. Toda predsednik Branko Ravnik je opozoril na domačo realnost: »V Sloveniji imamo problem, da smo kot družba vrženi v globalni kotel in kmetijstvo pri tem ni izjema. Če potrošnik razmišlja globalno, kmetijstvo ne more proizvajati lokalno,« je dejal.