Š. Ro./STA
Ljubljana - Pokrajine so gibalo razvoja, ki jih sedaj potrebujemo še bolj, kot smo jih potrebovali pred gospodarsko krizo, je na okrogli mizi dejal nekdanji minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. Po mnenju nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta pa so pokrajine eden od temeljev demokratičnih režimov.
Žagar je na današnji okrogli mizi o ustavnem okviru decentralizacije Slovenije, ki jo v nizu razprav o ustavnih spremembah pripravlja Inštitut dr. Jožeta Pučnika, poudaril, da so razlike v razvoju med osrednjo Slovenijo in drugimi statističnimi regijami danes še bolj v korist osrednjeslovenske regije kot pred krizo.
Tako je po njegovih podatkih razmerje med indeksoma razvojne ogroženosti med osrednjo Slovenijo in Pomurjem ena proti 20 v korist osrednje Slovenije. Glede zakona o Pomurju nekdanji minister iz vrst SLS meni, da ta zakon ne rešuje vprašanja razvoja, saj bi bil za to potreben sistemski zakon. Kot je poudaril, je zakon o Pomurju kvazi-razvojni zakon.
Žagar, ki je v prejšnjem mandatu pripravljal pokrajinsko zakonodajo, je poudaril, da je bil v času Janševe vlade narejen velik korak v smeri pokrajin. Po njegovih pojasnilih je bila predlagana delitev Slovenije na 12 pokrajin in Mestno občino Ljubljana podprta tudi na lanskem referendumu. "Če bi spoštovali rezultate referenduma, bi že lahko prišli do pokrajin," je dodal.
Nekdanji minister je prepričan, da je projekt ustanavljanja pokrajin obsojen na neuspeh, če ne bo prišlo do dogovora politike. Še več, meni, da sedanja vladna koalicija nima resnega namena ustanoviti pokrajine, zato je prepričan, da v tem mandatu ne bo prišlo do njihove ustanovitve.
Žagar nasprotuje temu, da bi Slovenijo razdelili na manjše število večjih regij. "Boljše, da nimamo regij, kot da bi imeli velike regije," je ocenil. V sedanji vladni koaliciji Žagar opaža centralistično razmišljanje. Vidi ga denimo v zakonu o Pomurju, kjer se iz Ljubljane vodi pomoč Pomurju.
"Ne znam si predstavljati slovenskih pokrajin brez Pomurja in Koroške," je še dejal in pojasnil, da pokrajine najbolj potrebujejo tisti deli Slovenije, ki najbolj potrebujejo razvoj.
Marolt je pojasnil, da so ustavne spremembe leta 2006 pomenile ustavno podlago za ustanovitev pokrajin. Kot je poudaril, je načelo subsidiarnosti, ki je eno od temeljnih načel EU, tudi temeljno načelo za decentralizacijo države.
Načelo subsidiarnosti pa pravi, da naj se na nižjo raven prenese vse, kar ni bolj učinkovito izvajano na ravni nad njo, je pojasnil Marolt in dodal, da je načelo subsidiarnosti načelo omejitve oblasti. Po njegovih besedah je pravica do lokalne samouprave antipod centralizacije.
Glede paketa pokrajinske zakonodaje, ki ga je prejšnji teden v DZ vložila SDS, je Marolt povedal, da predlaga SDS 13 pokrajin in poseben status MOL zato, ker osrednjeslovenska regija ni dobila podpore na lanskem referendumu. Tako sta na njenem ozemlju sedaj dve pokrajini, je dodal.
Predvideno je, tako Marolt, da se na pokrajine prenesejo sredstva in kadri iz države. "Ustanovitev pokrajin ne pomeni dodatnih stroškov za davkoplačevalce. Po moji oceni bi bilo stroškov celo manj," je dejal in pojasnil, da bi zmanjšali stroške za prevoz tistih uradnikov, ki se sedaj vozijo na delo v Ljubljano.
Prav tako je opozoril, da država plačuje v Ljubljani visoke najemnine za prostore, potrebne za javno upravo. S prenosom na pokrajine bi zmanjšali tudi te stroške, saj so najemnine zunaj Ljubljane nižje, je pojasnil Marolt, ki je tudi prepričan, da bi z ustanovitvijo pokrajin dosegli tudi učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.
Tudi predavatelj na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije Borut Rončević je prepričan, da se ključni odgovori na gospodarsko krizo skrivajo v regijah. Kot meni, je treba iskati odgovore pri tistih podjetjih, ki kljub gospodarski krizi niso zašla v krizo.
Prepričan je tudi, da je treba iskati razvojno paradigmo za vsako regijo posebej. "Strahovi in izzivi, pa tudi odgovori, s katerimi se soočamo na Dolenjskem ali Goriškem, so drugačni, kot denimo tisti, s katerimi se soočajo na Notranjskem," je še dejal Rončević.
Poslanec SDS Jože Tanko pa je na razpravi na okrogli mizi zatrdil, da je koalicija že v konceptu takšna, da ne teži k decentralizaciji. "Vse hočejo imeti pod kontrolo," je dejal in dodal, da je večina ministrov v sedanji vladi takšnih, da bi radi "obvladovali denar na visoki ravni in niso nič pripravljeni prepustiti nižjem ravnem".