Zagorjani ponovili razpis za centralno čistilno napravo in prihranili

V drugo bo cenejša za več sto tisočakov; podpis 3-milijonske pogodbe z Rudisom v torek

Objavljeno
26. september 2013 01.12
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Pritožbeni roki, vezani na drugi razpis za izvajalca zagorske centralne čistilne naprave (CČN), so mimo, država je prižgala zeleno luč za podpis pogodbe s trboveljskim Rudisom in partnersko družbo AGM Nemec.

S ponovljenim razpisom so Zagorjani, pravi župan Matjaž Švagan, sebi in državnemu proračunu prihranili več sto tisočakov. Projekt je vreden 11 milijonov evrov. Že prihodnji mesec steče tudi gradnja kanalizacijskega sistema, okoljsko investicijo desetletja pa bodo v Zagorju poskusno zagnali leta 2015.

Zagorjani so že maja podpisali 5,85 milijona evrov vredno pogodbo za gradnjo 13-kilometrskega kanalizacijskega sistema v Kisovcu in Zagorju s samostojnim podjetnikom Maksom Godino, v torek sledi še podpis za 2,96 milijona evrov (obe vrednosti sta brez DDV) vredna dela za gradnjo CČN z domačim Rudisom in družbo AGM Nemec. V Kisovcu bo treba zgraditi 7730 metrov kanalizacijskega sistema vključno z meteornimi in sanitarnimi kanali, v mestu Zagorje še 5447 metrov, CČN pa bo grajena za 11.000 populacijskih enot.

Omenjena izvajalca CČN sta delo dobila na ponovljenem razpisu. Nanj so prispele tri ponudbe: poleg Rudisove še Pomgradova in CID-ova. Čeprav z 2,96 milijona evrov visoko ponudbo Rudis in AGM Nemec nista bila najcenejša, so se Zagorjani odločili zanju. Po podatkih Iva Vrtačnika, vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe, je bil Rudis dražji za dobrih 10.300 evrov, tehtnica pa se je na njihovo stran nagnila po dopolnitvi ponudb.

Družba AGM Nemec bo kot nominirani izvajalec pomagala tudi samostojnemu podjetniku Godini pri gradnji kolektorskega sistema. Dela bodo stekla v naslednjih tednih, prve metre kanala pa bodo dobili krajani Farčnikove kolonije oziroma ob Kotredeščici.

Z izborom izvajalca za zagorsko CČN ni več bojazni, da bodo morale štiri občine (še Litija, Šmartno in Radeče), ki jih povezuje skupna, kar 27-milijonska ekološka investicija, vračati kohezijska sredstva. Teh bo kar za 17 milijonov evrov; država bo projekt sofinancirala s tremi, občine s sedmimi milijoni.

Zagorjani so za CČN, to je za nakup zemljišč, za služnost, strokovno pomoč in koordiniranje, že doslej, brez postavitve enega samega »fizičnega« metra sistema, odšteli pol milijona evrov; največ, 200.000 evrov, lastnikom zemljišča za CČN.