Zahtev za 970 milijonov, vlada ponuja 234
Javni sektor: Vlada predstavila svoja izhodišča, ki so več kot trikrat manjša od seštevka pričakovanj sindikatov
Odpri galerijo
NLB v Jugoslaviji
Ljubljana - Sindikati javnega sektorja pričakujejo precej več, kot je vlada pripravljena dati, je pokazalo nadaljevanje pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev. Seštevek zahtev treh sindikalnih skupin znaša kar 970 milijonov evrov, vladna ponudba pa je 234 milijonov evrov, ki bi jih izplačala v treh letih.
Predvsem predstavniki zaposlenih v zdravstveni negi in socialnem varstvu ter koordinacije 16 sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so očitno precej drugače, kot je vladna stran razumeli, na kateri točki so se marca ustavila pogajanja ob odstopu Mira Cerarja. Edino s Svizom je tedanja pogajalska skupina že imela okviren dogovor, pripravljen na parafo in tega je Sviz tudi predložil. Vključno z odpravo 8-odstotnega znižanja vrednosti plačne lestvice, ki ga je leta 2012 prinesel Zujf, in povišanjem dodatkov v zdravstvu in socialnem varstvu (za nočno, nedeljsko, praznično, izmenično, deljeno delo, nadure) se skupna vrednost sindikalnih zahtev približuje milijardi, kolikor so znašale pred začetkom pogajanj spomladi.
Kaj ponuja vlada? Uslužbenci, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda in pooblaščenim uradnim osebam, ki so bili poleti 2017 deležni odprave anomalij, ne bi dobili nobenega povišanja, zaposlenim nad 26. plačnim razredom bi namenili povišanje dva plačna razreda (8 odstotkov), razen nekaterih izjem v državni upravi in v plačni skupini I (agencije, skladi), ki bi dobili le en plačni razred (4 odstotke). V 8. in 9. tarifni skupini, torej za posameznike z magisterijem, doktoratom in specializacijo, je vlada pripravljena na 3 plačne razrede povišanja (12 odstotkov).
Dvigi bi bili postopni - za 1 plačni razred 1. januarja 2019, za drugi 1. januarja 2020, za tretjega pa 1. januarja 2021. Leta 2021 bi dodaten razred dobili tudi razredniki, namenjen pa bi bil tudi karierni širitvi v vzgoji in izobraževanju. Nobena od teh izboljšav pa ne bi veljala za zdravnike, ravnatelje, direktorje in funkcionarje.
V zameno vlada pričakuje, da sindikati pristanejo na trajni premik izplačila napredovanj v plačnih razredih in nazivih iz aprila na december ter zamrznitev izplačila redne delovne uspešnosti na 1. oktober 2020. Oba ta ukrepa bi se sicer, če ne pride do nobenega dogovora med vlado in predstavniki uslužbencev, uveljavila z januarjem 2019, kar bi pomenil precejšnji finančni zalogaj. Poleg tega bi s podpisom stavkovnih sporazumov veljalo, da so vse obveznosti države iz naslova odprave abomalij v plačnem sistemu in primerljivosti z zdravniki izpolnjene.
Vse tri sindikalne skupine so vladno ponudbo zavrnile, kritične so, med drugim, do tega, da se tistim z najnižjimi dohodki položaj ne bo izboljšal. »Mi bomo vztrajali pri realizaciji vsega, kar je bilo na mizi, tudi pri tem, da se o specifičnih vprašanjih, ki se ne vežejo na nobeno drugo skupino, pogovarjamo ločeno,« je komentiral glavni tajnika Sviza Branimir Štrukelj, ki ne želi operirati s preračuni, ki so jih oni naredili, špekulacije okrog številk, ki so se vrtele med pogajanji, pa je ocenil kot nekorektno gesto.
»Kdor jih je posredoval, je pravzaprav otežil konstruktivna pogajanja,« je bil kritičen Štrukelj. Tudi po mnenju vodje koordinacije 16 stavkovnih odborov Jakoba Počivavška gre pri omenjanju 970 milijonov evrov vrednih zahtev za nekorekten prikaz finančnih posledic. Zelo negativno pa jih je presenetilo, da je tokratna vladna ponudba za približno četrtino nižja od predloga prejšnje vlade marca, ki je bil 306 milijonov evrov. »Ni pa znala pojasniti, kako utemeljuje tako spremembo,« je dejal Počivavšek. Po njegovih besedah je bilo veliko šuma v komunikaciji pri zahtevi za odpravo še preostalih varčevalnih ukrepov, zlasti 8-odstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov. Pričakuje, da zdaj vlada oblikuje svoj predlog formule za uskladitev plač, ki naj bi začel veljati leta 2020.
»Očitno je bilo zelo dobrodošlo, da smo sindikalno stran prosili, naj posreduje svoje videnje, kar je bilo dogovorjeno. Njihovi predlogi, ki smo jih prejeli v ponedeljek, bistveno presegajo finančni okvir 306 milijonov, o katerem je bilo marca govora, zato jih nismo mogli vzeti kot osnovo za pripravo prvega vsebinskega predloga,« pa je odgovoril prvi vladni pogajalec Peter Pogačar.
Prepričan je, da se bodo o tem predlogu še pogovarjali. Za skupno mizo bodo ponovno sedli v petek. »Ocenjujem, da nam je vsem v interesu, da nadaljujejo s pogajanji, da najdemo rešitve in da preprečimo stavkovni val. Nikomur ni v interesu, da javni uslužbenci ne bi dobili višjih plač. Pri pripravi predlogov ne moremo upoštevati le posameznih predlogov skupin, ampak upoštevati, kaj znotraj enotnega plačnega sistema dvig eni poklicni skupini prinese za drugo.«
S policijskima sindikatoma, ki stavkata od 1. oktobra, se bo vladna skupina ločeno sestala v sredo dopoldne, kot sta zahtevala.
Predvsem predstavniki zaposlenih v zdravstveni negi in socialnem varstvu ter koordinacije 16 sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so očitno precej drugače, kot je vladna stran razumeli, na kateri točki so se marca ustavila pogajanja ob odstopu Mira Cerarja. Edino s Svizom je tedanja pogajalska skupina že imela okviren dogovor, pripravljen na parafo in tega je Sviz tudi predložil. Vključno z odpravo 8-odstotnega znižanja vrednosti plačne lestvice, ki ga je leta 2012 prinesel Zujf, in povišanjem dodatkov v zdravstvu in socialnem varstvu (za nočno, nedeljsko, praznično, izmenično, deljeno delo, nadure) se skupna vrednost sindikalnih zahtev približuje milijardi, kolikor so znašale pred začetkom pogajanj spomladi.
Kaj ponuja vlada? Uslužbenci, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda in pooblaščenim uradnim osebam, ki so bili poleti 2017 deležni odprave anomalij, ne bi dobili nobenega povišanja, zaposlenim nad 26. plačnim razredom bi namenili povišanje dva plačna razreda (8 odstotkov), razen nekaterih izjem v državni upravi in v plačni skupini I (agencije, skladi), ki bi dobili le en plačni razred (4 odstotke). V 8. in 9. tarifni skupini, torej za posameznike z magisterijem, doktoratom in specializacijo, je vlada pripravljena na 3 plačne razrede povišanja (12 odstotkov).
Dvigi bi bili postopni - za 1 plačni razred 1. januarja 2019, za drugi 1. januarja 2020, za tretjega pa 1. januarja 2021. Leta 2021 bi dodaten razred dobili tudi razredniki, namenjen pa bi bil tudi karierni širitvi v vzgoji in izobraževanju. Nobena od teh izboljšav pa ne bi veljala za zdravnike, ravnatelje, direktorje in funkcionarje.
V zameno vlada pričakuje, da sindikati pristanejo na trajni premik izplačila napredovanj v plačnih razredih in nazivih iz aprila na december ter zamrznitev izplačila redne delovne uspešnosti na 1. oktober 2020. Oba ta ukrepa bi se sicer, če ne pride do nobenega dogovora med vlado in predstavniki uslužbencev, uveljavila z januarjem 2019, kar bi pomenil precejšnji finančni zalogaj. Poleg tega bi s podpisom stavkovnih sporazumov veljalo, da so vse obveznosti države iz naslova odprave abomalij v plačnem sistemu in primerljivosti z zdravniki izpolnjene.
Sindikati kritični
Vse tri sindikalne skupine so vladno ponudbo zavrnile, kritične so, med drugim, do tega, da se tistim z najnižjimi dohodki položaj ne bo izboljšal. »Mi bomo vztrajali pri realizaciji vsega, kar je bilo na mizi, tudi pri tem, da se o specifičnih vprašanjih, ki se ne vežejo na nobeno drugo skupino, pogovarjamo ločeno,« je komentiral glavni tajnika Sviza Branimir Štrukelj, ki ne želi operirati s preračuni, ki so jih oni naredili, špekulacije okrog številk, ki so se vrtele med pogajanji, pa je ocenil kot nekorektno gesto.
»Kdor jih je posredoval, je pravzaprav otežil konstruktivna pogajanja,« je bil kritičen Štrukelj. Tudi po mnenju vodje koordinacije 16 stavkovnih odborov Jakoba Počivavška gre pri omenjanju 970 milijonov evrov vrednih zahtev za nekorekten prikaz finančnih posledic. Zelo negativno pa jih je presenetilo, da je tokratna vladna ponudba za približno četrtino nižja od predloga prejšnje vlade marca, ki je bil 306 milijonov evrov. »Ni pa znala pojasniti, kako utemeljuje tako spremembo,« je dejal Počivavšek. Po njegovih besedah je bilo veliko šuma v komunikaciji pri zahtevi za odpravo še preostalih varčevalnih ukrepov, zlasti 8-odstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov. Pričakuje, da zdaj vlada oblikuje svoj predlog formule za uskladitev plač, ki naj bi začel veljati leta 2020.
»Očitno je bilo zelo dobrodošlo, da smo sindikalno stran prosili, naj posreduje svoje videnje, kar je bilo dogovorjeno. Njihovi predlogi, ki smo jih prejeli v ponedeljek, bistveno presegajo finančni okvir 306 milijonov, o katerem je bilo marca govora, zato jih nismo mogli vzeti kot osnovo za pripravo prvega vsebinskega predloga,« pa je odgovoril prvi vladni pogajalec Peter Pogačar.
Prepričan je, da se bodo o tem predlogu še pogovarjali. Za skupno mizo bodo ponovno sedli v petek. »Ocenjujem, da nam je vsem v interesu, da nadaljujejo s pogajanji, da najdemo rešitve in da preprečimo stavkovni val. Nikomur ni v interesu, da javni uslužbenci ne bi dobili višjih plač. Pri pripravi predlogov ne moremo upoštevati le posameznih predlogov skupin, ampak upoštevati, kaj znotraj enotnega plačnega sistema dvig eni poklicni skupini prinese za drugo.«
S policijskima sindikatoma, ki stavkata od 1. oktobra, se bo vladna skupina ločeno sestala v sredo dopoldne, kot sta zahtevala.
