Otok, Metlika – V srcih narodov Velike Britanije in ZDA še zmeraj živi pogumno reševanje sestreljenih zavezniških vojakov med drugo svetovno vojno. Priznanje partizanom in domačinom sta izrekla veleposlanika Velike Britanije in ZDA Sophie Honey in Brent Hartley, ki sta se danes udeležila spominske slovesnosti Vranov let.
Prav z Otoka so številni zavezniški vojaki odleteli v njihovo takratno bazo Bari v Italiji. Vse se je začelo avgusta leta 1944, ko so partizani iz nemškega ujetništva v Ožboltu pri Mariboru rešili približno sto zavezniških vojakov in z njimi krenili na 250 kilometrov dolgo pot v Belo krajino, od koder so jih zavezniki z letali prepeljali v svoje oporišče v Bari.
O tej manj znani epopeji je napisal knjigo takratni avstralski udeleženec Ralph F. Churchles z naslovom Vranov let v svobodo. Partizani so med vojno rešili 812 sestreljenih zavezniških vojakov. »Ob tej priložnosti se spominjamo nenadomestljivega prispevka Slovencev, ki so iskreno pomagali zavezniškim vojakom in tako spremenili usodo številnim družinam ter obenem zasadili seme sodelovanja z evropskimi partnerji,« je dejala britanska veleposlanica Sophie Honey.
»Adolf, Adolf, vzel te bo hudič«
Živa priča dogodkov je Zinka Selakovič, takrat komaj šestletno dekletce, ki so jo zavezniki skupaj z dvema bratoma in mamo z letalom dakota odpeljali v Bari in jih oblekli v sivo-zelenkaste angleške uniforme. Ko je jeseni leta 1944 okupator začel ofenzivo, so morali vsi domačini zapustiti Dragomljo vas, saj so prav vsi sodelovali s partizani. »Pri nas ni bilo izdajalcev, vsi smo bili za partizane,« je za Delo ponosno povedala Selakovičeva. Zavezniki so družino namestili v barako, kjer so imeli vsega dovolj, tudi bonbonov in čokolade. Na enem od mitingov, ki so jih tam organizirali, je nastopila tudi mala Zinka s pesmico o Hitlerju. »Ko je Adolf Hitler še napise pleskal, mojster ga je po prazni glavi treskal. Adolf, Adolf, s tabo ne bo nič, Adolf, Adolf, vzel te bo hudič. To pesmico sem zapela zvečer na prireditvi ob koncu vojne in spominjam se bučnega aplavza,« je povedala Selakovičeva. Zvonko Ratkovič iz Bereče vasi je z družino prav tako moral zapustiti svoj rodni kraj Sošice, saj je bil njegov oče partizan. »Ko je letalo pristalo na Otoku, sem zelo jokal, saj mi je piš odnesel titovko v Kolpo. Potem me je bolničar na letalu prijel za roko in odpeljal k pilotu. Zavezniki so bili z nami zelo prijazni,« se je včeraj spominjal leta z letalom z Otoka v Bari 79-letni Ratkovič, ki je osvoboditev pričakal v Altamuri pri Bariju.
Danes so odprli razstavo Ponovno rojeni, ki na dvanajstih panojih prikazuje zgodovinska dejstva o reševanju zavezniških vojakov. Njen soavtor in zgodovinar Blaž Torkar je povedal, da so se številni zavezniški letalci po vojni vračali v Slovenijo, da je bilo 75 odstotkov zavezniških posadk rešenih prav na območju današnje Slovenije in da se s takšnim številom rešenih in preživelih zavezniških posadk ne more pohvaliti nobena druga evropska država.
Tiskane izdaje
