Jutri opolnoči – nekatere poslovalnice pošte sprejemajo pošiljke še ob tej uri – se bo uradno iztekel prvi prijavni rok za vpis v prvo povsem bolonjsko študijsko leto.

Jutri opolnoči – nekatere poslovalnice pošte sprejemajo pošiljke še ob tej uri – se bo uradno iztekel prvi prijavni rok za vpis v prvo povsem bolonjsko študijsko leto. Prvemu bosta sledila sicer še dva – drugi od 20. do 28. avgusta, tretji pa od prvega do petega oktobra –, a po izkušnjah iz prejšnjih let večina kandidatov za redni študij prijave pošlje že v prvem roku.

Po tistem se bo zanje – zlasti če se prijavljajo na programe, na katerih se predvideva omejitev vpisa – začelo bolj ali manj mučno čakanje. Najprej, če so še dijaki, bodo čakali na rezultate mature, ki še vedno predstavljajo zelo pomemben delež pri številu vpisnih točk, nato na svojo uvrstitev v izbirnem postopku, ki mora biti končan najpozneje do 23. julija. Šele nato se bodo za večino kandidatov začele brezskrbne počitnice.

A nanje zdaj gotovo še ne mislijo ne bodoči in ne sedanji študenti, med katerimi je v prvih letnikih tudi naša zadnja predbolonjska študijska generacija. Ta bo letos v še težjem položaju od že omenjenih vpisnih kandidatov. Tisti, ki jim ne bo uspelo izpolniti pogojev za vpis v drugi letnik (teh pa je v našem visokem šolstvu do zdaj bilo več kot 40 odstotkov), se bodo jeseni znova vpisovali v prvi letnik. To bo zanje imelo posledice, ki se jih številni morda še ne zavedajo.

Visokošolska zakonodaja daje sicer vsem študentom pravico, da enkrat ponavljajo (ali spremenijo študijski program), ne da bi izgubili status študenta. Toda zakon jim ne daje možnosti, da bi se lahko znova vpisali v enake programe, če so bili ti vmes spremenjeni (prenovljeni), tako kot se je letos zgodilo vsem dosedanjim visokošolskim in univerzitetnim programom.

Zato bodo morali vsi omenjeni ponavljavci prihodnje študijsko leto študirati predmete, ki jih v sedanjih programih nimajo, to pa zanje pomeni tudi dodatne izpitne obveznosti. Čeprav je bolonjska prenova v našem visokem šolstvu – po prevladujoči oceni njenih izvajalcev – do zdaj večinoma zgrešila poglavitne bolonjske cilje, so bolonjski programi vendar zelo drugačni od dosedanjih, čeprav se deleži razlik med njimi, kot ugotavljajo tudi na fakultetah, znatno razlikujejo od programa do programa.

Se lahko »bolonjski šok« zgodi tudi študentom višjih letnikov? Ti imajo vsekakor leto ali več (odvisno od tega, v katerem letniku so) rezerve, a tudi to bo, po dosedanji praksi, za nekatere premalo. Toda vsekakor njihovega položaja ni mogoče primerjati s tistim, v katerem se lahko znajdejo študentje prvih letnikov.

Različna praksa fakultet

Slišati je, da se študentsko zavedanje tega problema povečuje s približevanjem sklepnega dela študijskega leta. O tem bi lahko veliko povedali tisti, ki poslušajo vprašanja, kaj se bo zgodilo z njimi, če jim ne bo uspelo. To vprašanje smo zastavili na dveh fakultetah ljubljanske univerze, na katerih že poznajo odgovor, saj so imeli zadnji bolonjski vpis že pred petimi leti oziroma pred dvema letoma.

Na fakulteti za družbene vede, na kateri letos štiriletno prvo bolonjsko študijsko stopnjo končuje prva generacija študentov, nam je vodja referata za diplomski študij Neli Babić povedala, da s prehodom niso imeli težav, da so študente pravočasno opozorili na posledice uvedbe bolonjskega študija. Po njenih besedah so se študenti, ki so bili tedaj v prvih letnikih starega programa in niso izpolnjevali pogojev za vpis v drugi letnik, sami odločili bodisi za vpis v prenovljene programe bodisi za pavziranje v svojem programu. V primeru, da so naslednje leto opravili vse obveznosti, so se lahko brez dodatnih pogojev vpisali v drugi bolonjski letnik. Na naše vprašanje, ali so bile tistim, ki so se odločili za ponavljanje, priznanje opravljene študijske obveznosti v starem programu, je pojasnila, da so »študentje v primeru, da se jim je izpit zdel podoben ali enak tistemu, ki so ga že opravili, napisali prošnjo, ki so jim jo odobrili ali ne, kar pa seveda ni moglo veljati za predmete, ki jih v prejšnjem programu ni bilo«. Babićevi se ne zdi, da bi bili zaradi tega študenti na prehodu kakorkoli na slabšem, saj »če bi pridno študirali, se jim to ne bi zgodilo«, razen tega pa se je »pri vsaki spremembi treba sprijazniti, da začne veljati z določenim letom; tudi jaz se bom upokojila po slabših pogojih, kot se je upokojila generacija pred menoj«.

Na biotehniški fakulteti, ki je bolonjski študij uvedla predlani, smo govorili s Sonjo Milek Flajšman, vodjo referata za študentske zadeve. Tam so se očitno tega problema lotili precej prizanesljiveje kot na FDV: »Zadnji predbolonjski generaciji študentov smo tako spremenili pogoje za vpis v višji letnik, da so se lahko vsi, ki so izpolnili vsaj nekaj osnovnih pogojev, vpisali v višji letnik in opravili manjkajoče izpite. Seveda so imeli na izbiro tudi to, da ponavljajo v bolonjskem programu, a kolikor vem, se jih je za to odločilo zelo malo. Jih je pa veliko spraševalo, ali bi bili kaj na boljšem, če bi študirali po bolonjskem programu. Mi jim tega seveda nismo mogli zagotoviti.«

Idealno bi torej bilo, če bi želja po uspešno opravljenih študijskih obveznostih letos bistveno povečala učinkovitost študija. A realneje je pričakovati, da bistvenih sprememb v prehodnosti ne bo. Kaj torej svetovati tistim, ki jih bo dohitela plima bolonjske prenove? Pavziranje se zdi sicer najpreprostejše, saj v tem primeru ne bodo spremenili programa in imeli dodatnih izpitov, toda vprašanje je, ali si to lahko privoščijo vsi študenti, ker to pomeni tudi začasno izgubo študentskega statusa in s tem tudi vseh pripadajočih pravic. Ne glede na vse druge križe in težave z našo bolonjsko prenovo se vendar lahko vprašamo, zakaj niso pri pripravi na to reformo pomislili tudi na skladno reševanje opisanih problemov zadnje predbolonjske generacije. Morda je tako zato, ker ti študenti in tudi njihovi predstavniki za zdaj mirno dopuščajo, da se jih obravnava kot nekakšno kolateralno škodo ...

Iz NeDela.