Zakaj so v Avstriji bolniki in zdravniki zadovoljni

Maribor – Medicinska fakulteta v Mariboru je izobrazila že približno 500 zdravnikov, približno sto jih je odšlo delat v Avstrijo, Nemčijo, Švico. Zakaj odhajajo in kaj je v avstrijskem sistemu bolje, je bila ena od tem včerajšnjega strokovnega posveta v Mariboru.

Namen posveta, na katerem so strokovnjaki obravnavali ekonomska, pravna in zdravniška vprašanja slovenskega zdravstva, je bil najti rešitve za zagato, v kateri se je znašlo slovensko zdravstvo. »Žal mi je, da ni ministric za zdravje in šolstvo, te informacije bi bile koristne za njiju. Sistem, kakršnega imamo, ne bo izpolnil pogojev za evropsko akreditacijo, ki bo izvedena v nekaj letih. Ne bosta ustrezni ne medicinski fakulteti ne univerzitetna klinična centra. Skrajni čas je, da se lotimo sistemskih težav. Strokovnjaki lahko predlagamo, a politiki, ki smo jih volili, bi morali spremembe izpeljati,« je dejal dekan mariborske medicinske fakultete prof. dr. Ivan Krajnc. Na posvet je povabil sosede Avstrijce, saj »z Avstrijci skupaj živimo, več tisoč Slovencev se vsak dan vozi v Avstrijo, naši ljudje vidijo, kako deluje avstrijski sistem. Avstrijci so s svojim zdravstvom zadovoljni, nič se ne pritožujejo.«

Kakšen je avstrijski sistem?

V Avstriji imajo kar 22 zavarovalnic, ki so organizirane za posamezne poklicne skupine. Imajo 4,75 zdravnika na tisoč prebivalcev (Slovenija 2,8), skupaj skoraj 44.000 aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov za 8,7 milijona prebivalcev. V zdravstvu in sociali je zaposlenih 350.000 ljudi (v slovenskem zdravstvu okoli 35.000). Za zdravstvo porabijo 32,4 milijarde evrov, Slovenija pa 3,2 milijardi skupaj z izdatki iz žepa. Slovensko zdravstvo ima po podatkih, ki sta jih navedla prof. dr. Josef Smolle, nekdanji dekan medicinske fakultete v Gradcu, in zdravnik iz Gradca, dermatolog Rok Kokol iz Gradca, torej le desetino denarja v primerjavi z Avstrijo. Oba sta slovenskega rodu.

Slovenski zdravniki v Avstriji

»Slovenski zdravniki so v Avstriji na dobrem glasu. Njihova izobrazba je dobra in zelo hitro se prilagodijo avstrijskemu sistemu,« je povedal Rok Kokol. Rojen v Mariboru je otroštvo preživel v Ljubljani, nato pa se šolal in končal študij medicine v Gradcu, kjer živi in dela tudi zdaj. Kot zdravnik družinske medicine in urgentni zdravnik je prišel specializirat dermatologijo v Slovenijo, kjer je bil zaposlen v UKC Maribor. Vendar se je po treh letih in pol vrnil v Gradec, ker se z vodstvom v Mariboru ni razumel. Zakaj? »Vodstvo ni bilo pripravljeno sprejeti nobenih novitet. Predlagal sem, da bi pacient izpolnil v čakalnici obrazec s svojimi osebnimi podatki, kakšna zdravila jemlje. Kot zdravniku mi to precej olajša delo in prihrani čas, da ga o tem ne sprašujem v ambulanti. S kolegi zdravniki v Avstriji smo se tega spomnili. V Avstriji je bilo mogoče uvesti, v Mariboru ne,« pripoveduje Rok Kokol. Takih stvari našteje še več in se čudi: »Škoda se mi zdi, da Slovenci ne pogledajo čez mejo in ne prevzamejo, kar je v Avstriji dobrega.«

Zdravnik z dvema statusoma

V Avstriji dela štiri dni na teden kot pogodbeni zdravnik njihove glavne zavarovalnice, ki je ena od 22 zavarovalnic. Dela v prostorih te zavarovalnice, z njeno opremo in osebjem. Pogodbo (ne koncesije) ima le z zavarovalnico, politika (ministrstvo) nima s tem nič. Poleg tega pa dela šestkrat na teden – ob popoldnevih in tudi v soboto – kot zasebni zdravnik v svoji lastni ordinaciji. Kot zavarovalnični dermatolog v sedmih urah pregleda od 50 do 60 bolnikov, v zasebni praksi pa ima za vsakega bolnika od 20 do 30 minut časa. »Nekateri pacienti radi honorirajo, da se jim posvetim z več pogovora. Pregled plačajo iz žepa, od zavarovalnice pa dobijo vrnjenih 80 odstotkov cene, ki jih njihova zavarovalnica prizna za tak pregled,« pripoveduje sogovornik, kaj pomeni v Avstriji »izbrani zdravnik«. Bolnik pa ima še tretjo možnost, da gre k zdravniku s koncesijo. Za pregled v javnem sistemu čaka od dva do štiri mesece, kar je odvisno od specialnosti. Za pregled pri zasebnem zdravniku dva do tri dni. V Gradcu imajo eno univerzitetno bolnišnici in eno zavarovalnično državno bolnišnico, dve cerkveni bolnišnici in nekaj sanatorijev. »Mnogi so dodatno zavarovani za zdravljenje v sanatorijih, torej zasebnih bolnišnicah, ki so kot hoteli, le da tja prihaja zdravnik. V Avstriji so bolniki zelo zadovoljni s sistemom. Do zdravnikov imajo spoštljiv odnos in zdravniki do bolnikov tudi. Kot zdravnik sem zadovoljen,« pripoveduje Rok Kokol, zdravnik iz Gradca.