»Visokošolski zakon naj gre v državni zbor čim prej«

Ljubljana – Delovna skupina za študentska vprašanja je podprla predlog zakona o visokem šolstvu. Med podporniki je tudi Študentska organizacija Slovenije, čeprav dovoljeno razmerje med plačljivim in brezplačnim študijem – to je bilo zanje do zdaj »nesprejemljivo« – ostaja enako.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) »bi si z vidika transparentnosti želeli, da se formalni postopek sprejemanja zakona o visokem šolstvu začne čim prej«. Po javni razpravi se je predlog, kot trdi predsednik ŠOS Mitja Urbanc namreč v »določenih delih kar spreminjal« in prav v parlamentarnem postopku bi se »jasneje videlo, kdo vpliva in kako«.

Takšno je njihovo stališče, čeprav se z deli zakona ne strinjajo, so pa danes po besedah Urbanca dobili nekaj dodatnih odgovorov. Če so do zdaj ves čas nasprotovali določbi zakona, da je s 40-odstotki kot najvišja določena meja plačljivih vpisnih mest »nesprejemljiva«, se zdaj, pravijo, zavedajo, da je zakon vedno konsenz. In zato so ga tudi kot člani Delovne skupine Sveta RS za študijska vprašanja podprli. Sami sicer še vedno zagovarjajo mejo pri 20 odstotkih, čeprav so s pogovori s predstavniki univerz, »predvsem primorske, sklenili, da mora biti razmerje takšno, da ne zapira prostora za tuje študente«, predvsem tiste, ki študij plačujejo. In primorska univerza ima »zelo veliko študentov iz nekdanje Jugoslavije«, trdi Urbanc.

Ta je včeraj po zaključku delovne skupine še poudaril, da problem ni trenutno veljaven zakon sam po sebi, temveč »premalo kulture na visokošolskih zavodih«. Univerze velikokrat pozabijo, da »jim je bila poleg avtonomije dana tudi odgovornost, da pripravijo študente za prihodnost in jih ne izkoriščajo za svoje parcialne interese«. Če parcialnih interesov fakultet ne bi bilo, potem se po mnenju Urbanca zdaj ne bi bilo treba pogovarjali o omejevanju plačljivega študija in o vseh anomalijah izrednega študija.

Trenutni predlog zakona o visokem šolstvu – ta je praktično končan, ni pa še javno objavljen – po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mirka Pečariča med drugim prinaša glasovalno pravico študentom v vseh organih soupravljanja, možnost, da se visokošolske učitelje zaposli brez pridobljene habilitacije z zahtevo, da se ta doseže v pol leta, notranjo evalvacijo dela rednih profesorjev in kvantitativno omejitev uporabe tujega jezika.

Predlog zakona bo sedmega februrja obravnaval še svet za študijska vprašanja, nato še Svet RS za visoko šolstvo. Sledi uskaljevanje s preostalimi ministrstvi, predvidoma marca pa začetek postopka sprejemanja v državnem zboru.