Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je ugotovilo, da za razlikovanje v ureditvi zakonitega dedovanja med raznospolnima partnerjema zunajzakonske skupnosti in med partnerjema dalj časa trajajoče dejanske istospolne partnerske skupnosti, ne obstaja ustavno dopusten razlog.
DZ mora neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe v uradnem listu.
Ureditev dedovanja v zakonu o dedovanju je tako v neskladju s prvim odstavkom 14. člena ustave.
Razveljavitev zakona o dedovanju zaradi pravne praznine ni mogoča. Da bi bila v času do odprave ugotovljenega neskladja z ustavo zagotovljena ureditev dedovanja, ki za partnerje neregistriranih istospolnih partnerskih skupnosti ni diskriminatorna, se je ustavno sodišče odločilo, da v tem času veljajo zanje enaka pravila kot veljajo za dedovanje med zunajzakonskima partnerjema.
Ugotovitvi o neustavnosti zakona je pritrdilo sedem ustavnih sodnikov, proti sta glasovala sodnica Marta Klampfer in sodnik Miroslav Mozetič.
Proti izreku, da se do odprave neustavnosti za zunajzakonske istospolne skupnosti uporabljajo enaka pravila o dedovanju kot pri raznospolnih partnerjih, pa je poleg Klampferjeve in Mozetiča glasovala tudi sodnica Dunja Jadek Pensa. Podala je delno pritrdilno, delno odklonilno ločeno mnenje, Jadranka Sovdat in Jan Zobec pa sta dala pritrdilni ločeni mnenji.
Ustavno sodišče je sicer že julija 2009 presodilo, da je 22. člen zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ureja dedovanje, neskladen z ustavo. Tudi takrat je DZ naložilo, naj neskladje odpravi v šestih mesecih po objavi odločbe. Neustavnost naj bi odpravil družinski zakonik - kar je vlada v odgovoru ustavnemu sodišču zapisala tudi v aktualnem primeru zakona o dedovanju - a je ta padel na referendumu.
Takrat je sicer ustavno sodišče pritrdilo pobudnikom, da istospolna partnerja, ki skleneta partnersko zvezo po zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ne moreta dedovati enako kot zakonci.
