Zakon o rejništvu v praksi še vedno šepa

Zadnje spremembe zakonodaje dale rejnikom več pristojnosti in obveznosti, a slabe zgodbe se še vedno pojavljajo.

Objavljeno
13. december 2013 11.53
mdr*Druzine
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Murska Sobota - V Sloveniji je tačas v 742 rejniških družinah v reji nekaj čez tisoč otrok, samo na območju Centra za socialno delo Murska Sobota je takšnih otrok 36. Razlogi za oddajo v rejo so različni, pa tudi njihove izkušnje v rejniških družinah so različne, a zaradi izboljševanja zakonodaje je slabih vedno manj.

Tako so včeraj v Murski Soboti ugotavljali udeleženci strokovnega posveta o pozitivnih premikih na področju rejništva, ki sta ga skupaj pripravila Center za socialno delo Murska Sobota in Rejniško društvo Slovenije.
Področje rejništva je v Sloveniji dobilo samostojen zakon pred enajstimi leti, pred slabim letom pa so zakon na podlagi desetletnih izkušenj dopolnili in posodobili.

Potrebovali bi več različnih oblik rejništva

Zakonsko je sedaj področje rejništva pri nas razmeroma dobro urejeno, žal pa se zakon v praksi še vedno ne izvaja v celoti, so v posebni raziskavi o področju rejništva ugotovili na Inštitutu RS za socialno varstvo.

Tamara Narat je ob podrobnejši predstavitvi raziskave povedala, da bi bilo tudi pri nas po zgledu drugih držav uvesti več različnih oblik rejništva, da bi bilo rejnike treba izobraževati boljše in dalj časa, rejniki sami trdijo, da je plačilo prenizko, strokovnjaki pa, da bi bilo nujno več časa posvetiti pripravi otroka na rejniško družino in obratno.

Del teh predlogov in zahtev je vnešen v dopolnjen zakon o rejništvu, predvsem so v njem dodatno zaostreni pogoji za podelitev dovoljenja za rejniško dejavnost, kljub temu pa se bodo verjetno še dogajale tako žalostne zgodbe, kot jo je zbranim na posvetu povedala devetnajstletna rejenka Simona Črešnjovnjak.

Tepež, grobsot, poniževanje

Kot majhno je njo in sestro mati zapustila, ker je odšla na delo v Nemčijo in obe sta prišli v rejniško družino, kjer sta bili dolga leta deležni predvsem tepeža, grobosti, dela na kmetiji in poniževanja. Ko so na šoli končno ugotovili, da je v rejniški družini nekaj narobe, je Simona na Razkrižju pri rejnici Tanji Ferlin našla nov dom in takrat se je, kot pravi sama, začel dobri del zgodbe o njenem rejništvu.

Dekle, ki je v času, ko je bila v prvi rejniški družini, imela precejšnje učne težave, je potem končalo srednjo šolo za predšolsko vzgojo v Ljutomeru in sedaj študira arheologijo, in čeprav uradno ni več v reji pri Ferlinovih, še vedno prihaja tja in Tanji Ferlin še vedno govori mama.

»Takšnih slabih rejniških zgodb ni tako zelo veliko, so pa še,« je po Simonini predstavitvi dejal predsednik Rejniškega društva Slovenije Darko Krajnc, ki je tudi sam odraščal v rejniški družini. In vse, ki takšno dogajanje opazijo, pozval, da naj na to opozorijo pristojne službe.