Zakon o tujcih in slaba vest oblasti

Ljubljana – S kakšno »slabo« vestjo oblast sprejema zakon o tujcih, najbolj zgovorno pove besedilo zakona samo. V njem se je namreč vlada zavezala, da bo o ukrepih, ki jih bo sprejela ob spremenjenih migracijskih razmerah, obvestila mednarodno javnost.

Če bi bila vlada prepričana, da je z napovedanimi ukrepi vse v redu, potem o njih nima kaj obveščati visokega komisarja Združenih narodov za begunce, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in evropske komisije. Tako meni nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki nam je pojasnil, da je ob pripravi predloga novele zakona o tujcih, ki je že v parlamentarnem postopku, na to opozarjal avtorje zakona. Ti so namreč v člen 10.a med drugim zapisali, da bodo ob spremenjenih migrantskih razmerah »o uporabi ukrepov in njihovem prenehanju« obvestili prej omenjene institucije oziroma njihove predstavnike. »Takšna zakonska zaveza pomeni, da tudi sami nismo prepričani, da so ukrepi ustavnopravno in mednarodnopravno nesporni,« pravi Ribičič.

Za z zadržki

Za zdaj je videti, da ima z zakonom še vedno največ težav vladajoča koalicija. Ali ga bodo poslanci kljub temu sprejemali po nujnem postopku, bo znano po jutrišnji seji kolegija predsednika državnega zbora (DZ). Njegov predsednik Milan Brglez se do novele še ne želi opredeljevati, čeprav je znano, da je imel do nje že prej kar nekaj zadržkov. V vrstah SMC še vedno nimajo enotnega mnenja, so se pa odzvali v SD, kjer pravijo, da so na vladi njeni ministri zakon podprli, »vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za SD je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavnopravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti zagotovljena ustavna, dvetretinjska večina v DZ. Pri tem smo upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme.« Prav tako v SD zagovarjajo stališče, da bi v postopku v DZ še dodatno preverili ustavnopravne vidike novele ter šele nato odločali o zakonu.

Ve se, kdo je najbolj odgovoren

»Generalni sekretar Sveta Evrope mora po uradni dolžnosti ves čas skrbeti, da se človekove pravice razvijajo in spoštujejo, vendar moram reči, da zakon o tujcih nikakor ne posega v ustavno zajamčene pravice. V stranki Desus bomo še naprej podpirali proceduro sprejemanja zakona o tujcih, ker je pri tem treba upoštevati tudi mednarodne okoliščine v soseščini. Kot vlada smo dolžni zavarovati svoje državljane, v zakonu je tudi dovolj varovalk, da se ne more zlorabiti v primerih, ko gre za otroke, starejše, bolne in vse tiste, ki bežijo pred vojnami. Vključena je tudi varovalka dveh tretjin poslanskih glasov v parlamentu, kar pomeni, da lahko zakon velja le v izrednih okoliščinah, kakršne smo, denimo, imeli lani, ko na balkanski poti nihče ni obvladoval migrantskega vala in se je v Slovenijo na dan zateklo po več tisoč ljudi. Če se bo zgodil tudi drugi migrantski val, se je treba zavedati, da bomo imeli v njem povsem drugačno strukturo migrantov kot ob prvem, saj to ne bodo več ljudje, ki bežijo z vojnih območij, ampak bolj klasični ekonomski migranti, ki prihajajo iz Afganistana, Pakistana in podsaharske Afrike,« pa poudarja predsednik Desusa Karl Erjavec. Prepričan je tudi, da je še nekaj prostora, da zakon spremenijo, da pa ne ve, kakšen je položaj v SMC. »Menim pa, da največja stranka v koaliciji nosi največji delež odgovornosti za varnost državljanov, zato pričakujem, da bo predsednik vlade, ki vodi to stranko, znal prepričati poslance, zakaj je zakon o tujcih potreben.«

Slovenci na prvem mestu

Najmanj težav z zakonom imajo v ZL, kjer ga v celoti zavračajo, podporo pa mu izrekajo v SDS in NSi. Nepovezani poslanec Andrej Čuš pa je v parlamentarno proceduro vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o omejevanju priseljevanja ter zavrnitvi kvotnega sistema za razporejanje migrantov po članicah EU. Po njegovem mnenju je treba namreč na prvo mesto postaviti Slovenke in Slovence, šele nato pomagati drugim.