Leto 2010 bo prineslo kar nekaj davčnih sprememb, novosti se obetajo še na pravosodnem področju, večje zakonske pravice pa bodo dobile tudi žrtve vojnega nasilja. Pomembnejše spremembe zakonodaje predstavljamo v nadaljevanju.

Ljubljana - Prvega januarja je začelo veljati več zakonov, ki bodo (ne)posredno posegli v življenje ljudi. Zaradi intervencijskih ukrepov, ki brzdajo javnofinančne izdatke, bo letos ostala zamrznjena rast plač javnih uslužbencev, pokojnine in socialni transferji bodo do konca leta rasli za polovico počasneje, preloženo bo subvencioniranje vrtcev. Leto 2010 bo prineslo kar nekaj davčnih sprememb, novosti se obetajo še na pravosodnem področju, večje zakonske pravice pa bodo dobile tudi žrtve vojnega nasilja. Pomembnejše spremembe zakonodaje predstavljamo v nadaljevanju.

Zakon o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize bo začasno omejil rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavoda za zdravstveno zavarovanje. Socialni transferji in pokojnine se bodo usklajevali le polovično; tako se bodo, recimo, pokojnine pri izplačilu za februar, uskladile za 50 odstotkov dosežene rasti povprečne plače lani. Odprave plačnih nesorazmerij med javnimi uslužbenci in dodatka za redno delovno uspešnost letos ne bo, plače se bodo le polovično uskladile z lansko inflacijo. Regres za letni dopust javnih uslužbencev bo ostal 692 evrov, za eno leto pa je preložena tudi polovična državna subvencija plačila za vrtec pri otroku, starem tri leta.

V novo leto z davčnimi spremembami

Z letom 2010 se zaokrožuje postopno zniževanja splošne davčne stopnje, ki se je začelo pred tremi leti. Država bo hitreje vračala davek na dodano vrednost (DDV), nabor nižje davčne stopnje se širi, letos pa bo prvič pobrala dodatni davek na menedžerske plače. Davek od dohodkov pravnih oseb se je 1. januarja znižal za odstotno točko, zdaj znaša 20 odstotkov. Rok za vračilo preplačanega davka z veljavnih 60 ali 30 dni za izvoznike je poenoten na 21 dni. Na ministrstvu za finance so predvsem za mala podjetja zvišali prag za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji z 208.000 na 400.000 evrov. Dodatni davek bodo plačali menedžerji, ki vodijo ali nadzorujejo podjetja deležna državnih ukrepov za blaženje posledic krize. Davek znaša 49 odstotkov; država pa ga bo izterjala pri plačah nad 12.500 evrov mesečno in pri letnih nagradah nad 25.000 evrov.

Novosti na pravosodnem področju

Prvega januarja sta na pravosodnem področju začela veljati dva pomembnejša zakona, in sicer spremenjeni zakon o sodiščih in zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov. Prvi posodablja organizacijo, vodenje in upravljanje sodišč, spreminja sodniške normative, določa število sodnikov na sodišču in uvaja specializirani oddelek za zahtevnejše oblike gospodarskega in organiziranega kriminala.

Najpomembnejša novost, ki jo prinaša novela zakona o sodiščih, je, da se z reorganizacijo ločuje strokovni del poslovanja sodišča od upravnega. Upravljanje bo naloga novih direktorjev sodišč na okrožnih, višjih sodiščih, upravnem sodišču in na okrajnem sodišču v Ljubljani. Prenašajo se pristojnosti (vendar ne pri izvajanju sodniške službe) s predsednikov sodišč na direktorje sodišč, kar naj bi pripeljalo do učinkovitejšega delovanja sodišč. Direktorji bodo imeli pri kadrovskih in finančnih zadevah polna pooblastila in odgovornost za zakonito poslovanje.

Druga novost je ustanovitev specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših oblikah organiziranega in gospodarskega kriminala, vendar so se postopki njegovega ustanavljanja šele začeli. Cilj zakona je tudi učinkovitejše upravljanje sodišč na podlagi letnega načrtovanja in analize rezultatov njihovega poslovanja. Po novem bo predsednik sodišča lahko razrešen, če sodišče dve leti zapored ne bo doseglo pričakovanih poslovnih rezultatov.

Pomembna novost je tudi širitev pristojnosti sodnega sveta. Tako bo po novem predsednike sodišč imenoval sodni svet in nič več minister za pravosodje. Le imenovanje predsednika vrhovnega sodišča ostane v rokah poslancev državnega zbora.

V skladu z zakonom o alternativnem reševanju sodnih sporov morajo okrajna, okrožna, delovna, socialna in višja sodišča strankam v sodnih sporih že od 1. januarja ponuditi vsaj en program alternativnega reševanja sporov, preveriti ustreznost vsakega spora za predložitev v mediacijo in strankam zagotoviti sklenitev sodne poravnave po končani mediaciji, stranke pa morajo priti na informativni in mediacijski narok. Stranke bodo napotitev v mediacijo lahko zavrnile ali soglasje za mediacijo umaknile.

Zakon vključuje tako spodbude kakor sankcije za stranke v sporu. Če bo sodišče presodilo, da je zavrnitev napotitve v mediacijo očitno nerazumna, bo lahko stranki, ki jo je zavrnila, naložilo plačilo vseh stroškov pravdanja, ki bodo nastali od trenutka, ko je mediacijo zavrnila - in to ne glede na to, ali bo v pravdi zmagala ali izgubila.

Mediacija bo za stranke v sporih med starši in otroki ter v delovnopravnih sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi brezplačna, saj bo sodišče krilo nagrado mediatorja in njegove potne stroške. Pri mediaciji v drugih sporih, razen v gospodarskih, bo sodišče krilo nagrado mediatorja in njegove potne stroške le za prve tri ure mediacije. V gospodarskih sporih pa bo za stranke postopek mediacije v celoti plačljiv.

Zakon prinaša tudi obvezo, da v sporih z državo državno pravobranilstvo poda soglasje za mediacijo. Če bo menilo, da reševanje spora z mediacijo ni primerno, bo zahtevalo odločitev vlade o tem.

Spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja

Tudi spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki jih je septembra 2009 sprejel državni zbor, so se začele uporabljati prvega januarja 2010. S tem dnem lahko novi upravičenci vlagajo po spremenjenem zakonu zahteve za uveljavitev statusa in pravic na krajevno pristojnih upravnih enotah. Spremenjeni zakon je krog upravičencev do statusa žrtve in s tem priznanja posebnih pravic, razširil še na otroke, ki so jim starše ubili partizani ali zavezniki, in begunce, ki so morali zaradi njihovih nasilnih dejanj zapustiti svoj dom. Poleg tega bodo dobili status tudi Slovenci, ki so bili kot italijanski vojaki po kapitulaciji Italije odpeljani v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo. Prisilni mobiliziranci v nemško vojsko pa imajo dodatno priznano pravico do dosmrtne mesečne rente. Statusa žrtve ne morejo dobiti ljudje, ki so sodelovali z agresorjem. To morajo prosilci v upravnem postopku sami dokazovati, z dokumenti ali s pričami. Ministrstvo za delo ne more oceniti, koliko se bodo povečali izdatki proračuna zaradi novih kategorij, saj se ne ve natančno, koliko ljudi bo pridobilo določeni status (predvidoma 4500). Renta za prisilne mobilizirance v nemško vojsko znaša za vsak mesec nasilja 0,835 evra. Taboriščniki, ukradeni otroci in zaporniki prejemajo za vsak mesec 1,25 evra, delovni deportiranci in begunci pa po 0,501 evra. Otroci, katerih starši so bili med vojno ubiti, imajo pravico le do vojne odškodnine, ki znaša 835 evrov.

Iz torkove tiskane izdaje Dela